Lyndon B. Johnson - 36. predsednik ZDA (1963-1969): civilne pravice, Vietnam
Lyndon B. Johnson (1963–1969): 36. predsednik ZDA — poglobljene reforme državljanskih pravic in socialnih programov ter kontroverzna vloga v vietnamski vojni.
Lyndon Baines Johnson (27. avgust 1908 - 22. januar 1973) je bil član Demokratske stranke in 36. predsednik Združenih držav Amerike, ki je bil na položaju od leta 1963 do 1969. Johnson je prevzel predsedniški položaj, ko je bil novembra 1963 ubit predsednik Kennedy. Na volitvah leta 1964 je bil ponovno izvoljen.
V času, ko je bil na čelu vlade, je imel dva glavna dela, njegove politike znotraj države, ki so vključevale državljanske pravice in skrb za revne, ter njegove politike, ki so bile odprte za spore, zaradi česar so se Združene države Amerike borile v vietnamski vojni.
Notranja politika in program "Great Society"
Johnson je močno uveljavljal ambiciozen program socialnih reform, znan kot Great Society. Cilj je bil zmanjšati revščino, izboljšati izobraževanje in zdravstveno varstvo ter razširiti enakost državljanskih pravic. Johnson je bil znan po svoji sposobnosti lobiranja v Kongresu — ta slog se je pogosto imenoval "Johnson treatment" (intenzivno osebno prepričevanje članov Kongresa).
- Državljanske pravice: Sprejeta je bila Zakon o državljanskih pravicah iz leta 1964, ki je prepovedal rasno segregacijo na javnih mestih in diskriminacijo pri zaposlovanju. Leta 1965 je bil sprejet tudi Zakon o volilnih pravicah (Voting Rights Act), ki je preprečil ovire pri volilni pravici za temnopolte volivce.
- Zdravstvo: Leta 1965 sta bila uvedena programa Medicare in Medicaid, ki sta razširila zdravstveno varstvo za starejše in revne.
- Boj proti revščini: Program "War on Poverty" je vključeval zakonodajo, kot je Economic Opportunity Act, ter ustanovitev programov, kot sta Head Start in druge pomoči za socialno mobilnost in izobraževanje.
- Izobraževanje in okolje: Zakonodaja in financiranje sta podpirala šole, univerze ter projekte za varstvo okolja in upravljanje z naravnimi viri.
Vietnamska vojna in zunanja politika
Johnsonova zunanja politika je bila v veliki meri zaznamovana z vse večjo vpletenostjo v Vietnamu. Sprva je nadaljeval podporo južnovietnamski vladi in je v odgovor na incident v zalivu Tonkin avgusta 1964 pridobil odobritev Kongresa za širšo vojaško angažiranost (Gulf of Tonkin Resolution). V naslednjih letih so ZDA znatno povečale število vojaških sil in intenzivnost bombnih napadov (npr. operacija Rolling Thunder).
Stopnjevanje vojne je sprožilo močen odpor doma in po svetu. Ključna prelomnica je bila Tet ofensiva leta 1968, ki je pokazala, da je komunističnim silam še vedno mogoče izvesti široko vojaško akcijo kljub ameriškim taktičnim prizadevanjem. Tet je močno vplival na javno mnenje v ZDA in okrepil gibanje proti vojni.
Notranje posledice in politična kriza
Rast vojne v Vietnamu je privedla do gospodarskih pritiskov, povečanih izdatkov in rastočih protestov na univerzah in v mestih. Zlom zaupanja v vlado zaradi vojne, pa tudi umor senatorja Roberta F. Kennedyja in druge napetosti, so zaznamovale pozno 60. leta. Johnson je 31. marca 1968 presenetljivo sporočil, da se ne bo potegoval za ponovno izvolitev, kar je bil odziv na politične in osebne pritiske, deloma posledica razkola znotraj Demokratske stranke in javnega nezadovoljstva zaradi Vietnama.
Ocenjevanje zapuščine
Johnsonova zapuščina je mešana:
- Pozitivno: Njegovi dosežki na področju državljanskih pravic in socialnih programov so trajno izboljšali življenjski standard številnih Američanov. Zakonodaja iz njegovega mandata (Civil Rights Act, Voting Rights Act, Medicare/Medicaid) velja za ključne zgodovinske pridobitve.
- Negativno: Vpletenost v Vietnam in posledična izguba življenj, porast proračunskega primanjkljaja in politično razdeljenost so pomembno zmanjšali pozitivno oceno njegovega predsedovanja.
Johnson ostaja ena najbolj kompleksnih in kontraverznih figur v ameriški zgodovini: hvaljen kot velik socialni reformator, hkrati pa kritiziran zaradi vojne, ki je razdelila državo in vplivala na več generacij.
Zgodnje življenje
Johnson se je rodil v Teksasu. Njegov oče je bil politik, ki je delal v teksaški državni vladi. V mladosti je bil učitelj. Leta 1937 je bil izvoljen v predstavniški dom, leta 1948 pa v senat. Na volitvah v senat je zmagal z le 87 glasovi.
Politična kariera
V senatu je Johnson zelo hitro pridobil moč in leta 1955 postal vodja senata, pri čemer je bil najmlajši, ki je kdajkoli zasedal ta položaj. Začel je izvajati odlične programe za javnost. Pomagalo mu je, da je dobro poznal druge senatorje in jih je lahko pogosto prepričal, da so podprli njegove zamisli. Leta 1960 je kandidiral za predsednika, vendar je med tekmovanjem, koga bodo podprli demokrati, izgubil proti Johnu F. Kennedyju. Kennedy je Johnsona nato izbral za kandidata za podpredsednika. Kennedy je tesno zmagal na volitvah in Johnson je postal podpredsednik. Kot večini podpredsednikov tudi Johnsonu to delo ni bilo všeč. Dala mu je premalo moči.
Lyndon B. Johnson je bil znan kot človek, ki je znal prepričati druge zakonodajalce v kongresu, da so sprejeli zakone. Da bi pridobil več podpore za svoje zamisli, je druge politike pogosto prevaral (kar pomeni, da jim je grozil, če se niso strinjali z njim).
Predsedniški mandat
Johnson je po atentatu na Kennedyja prevzel položaj predsednika. Končal je Kennedyjev predsedniški mandat, nato pa se je leta 1964 potegoval za ponovno izvolitev in brez težav zmagal proti Barryju Goldwaterju. Johnson je dobil 61,1 % glasov. To je najvišji odstotek glasov, ki ga je od leta 1820 kdajkoli dobil nekdo, ki je kandidiral za predsednika.
Johnson je začel "vojno proti revščini". Vzpostavil je Veliko družbo (niz vladnih programov, namenjenih izboljšanju življenjskega standarda v državi). Ti programi vključujejo javno radiotelevizijo, varstvo okolja, Medicare (zdravstveno varstvo starejših), Medicaid ([zdravstveno varstvo za revne]). Podpiral je državljanske pravice Afroameričanov in nadaljeval tam, kjer je Kennedy končal, da bi jim zagotovil svobodo. Zakon o volilnih pravicah iz leta 1965 je dal vladi pooblastila, da prepreči, da bi jim bila odvzeta volilna pravica. V primerjavi s Kennedyjevim šibkim odnosom s kongresom je Johnsonu uspelo prepričati politike, da so podprli nekatere iste politike, ki so jim pod Kennedyjem nasprotovali.
Hkrati je Johnson povečal vpletenost Združenih držav v vietnamsko vojno. Johnson je povečal število vojakov v Vietnamu s 16.000 na 500.000, da bi ustavil Vietkong - komunistične upornike v Južnem Vietnamu. Z leti je Johnson postajal vse bolj nepriljubljen, saj se je vojna nadaljevala brez konca. Do leta 1968 je bilo v Vietnamu vsak mesec ubitih skoraj 1000 ameriških vojakov, sovražnik pa še vedno ni bil poražen. Marca je Johnson izjavil, da se ne bo potegoval za ponovno izvolitev.
Po predsedovanju
Johnsonov predsedniški mandat se je končal januarja 1969. Vrnil se je v Teksas in živel na svojem ranču v Stonewallu.
Smrt, pogreb in zapuščina
Johnson je umrl na svojem ranču 22. januarja 1973, star 64 let, po srčnem infarktu. Johnson je imel državni pogreb. Zadnja slovesnost je bila 25. januarja. Pogreb je potekal v krščanski cerkvi National City Christian Church v Washingtonu, D. C. Kljub katastrofi v Vietnamu zgodovinarji Johnsona še vedno smatrajo za dobrega predsednika zaradi tega, kar je dosegel na področju državljanskih pravic. Leta 1973 so Center za vesoljska plovila s človeško posadko v Houstonu preimenovali v Vesoljski center Lyndona B. Johnsona.
Vprašanja in odgovori
V: Kdo je bil Lyndon Baines Johnson?
O: Lyndon Baines Johnson (pogosto imenovan LBJ) je bil ameriški politik, ki je bil 36. predsednik Združenih držav Amerike med letoma 1963 in 1969. Preden je postal predsednik, je bil tudi predstavnik ZDA, senator ZDA in vodja senatne večine.
V: Kje se je rodil Lyndon Baines Johnson?
O: Lyndon Baines Johnson se je rodil v Stonewallu v Teksasu.
V: Kaj je počel, preden je postal politik?
O: Preden je postal politik, je Lyndon Baines Johnson delal kot srednješolski učitelj.
V: Kako je LBJ postal predsednik Združenih držav?
O: LBJ je postal predsednik Združenih držav, ko je bil novembra 1963 umorjen predsednik John F. Kennedy in je kot njegov naslednik prevzel položaj.
V: Katere notranje politike je LBJ uvedel v času svojega predsedovanja?
O: Lyndon Baines Johnson je v času svojega predsednikovanja sprejel več domačih politik, med drugim ustanovitev Velike družbe, ki je vključevala razširitev državljanskih pravic, javne radiotelevizije, Medicare, Medicaid, pomoč za izobraževanje in umetnost, razvoj mest in podeželja ter javne storitve; sprejetje Zakona o državljanskih pravicah iz leta 1964; sprejetje Zakona o volilnih pravicah iz leta 1965; sprejetje Zakona o državljanskih pravicah iz leta 1968; začetek "vojne proti revščini"; podpis Zakona o visokem šolstvu iz leta 1965, s katerim so bila uvedena zvezna študentska posojila; podpis Zakona o priseljevanju in državljanstvu iz leta 1965, ki se še danes uporablja za priseljensko politiko ZDA; in drugo.
V: Katerim zunanjepolitičnim pobudam je LBJ dajal prednost v času svojega predsedovanja?
O: Lyndon Baines Johnson je med svojim predsedovanjem dajal prednost preprečevanju širjenja marksistično-leninističnih vlad s tem, da je kongres sprejel resolucijo o Tonkinskem zalivu, ki je povzročila večjo vpletenost ZDA v vietnamsko vojno, zaradi česar je bilo tja poslanih več ameriških vojakov in umrlo več vietnamskih civilistov zaradi vojaških akcij ZDA, kot je bilo odmetavanje več kot 7 milijonov ton eksploziva nad Vietnam in uporaba strupenega herbicida Agent Orange.
V: Zakaj je LBJ-jeva zapuščina sporna?
O:Zapuščina LBJ je sporna, ker ga zgodovinarji sicer visoko ocenjujejo zaradi spodbujanja državljanskih pravic, zdravstvenega varstva in blaginje z domačo politiko, vendar je deležen ostrih kritik zaradi stopnjevanja vietnamske vojne, zaradi katere je umrlo 58 220 ameriških vojakov.
Iskati