Na predsedniških volitvah v ZDA leta 1964 sta se za Belo hišo potegovala demokrat Lyndon Johnson in Barry Goldwater. Johnson, ki je po umoru predsednika John F. Kennedy, leta 1963 postal predsednik ZDA kot njegov podpredsednik, je na volitvah kandidiral skupaj s svojim izvoljenim podpredsedniškim kandidatom Hubertom Humphreyjem (iz Minnesote). Barry Goldwater, senator iz Arizone), je bil kandidat republikancev, njegova kandidatka za podpredsednika je bil Cong. William Miller iz New Yorka.

Politični ozadji in nominacije

Lyndon Johnson je kot predsednik preroko vlogo enotnega nosilca Demokratske stranke. Njegova kampanja je temeljila na nadaljevanju Kennedyjevih pobud ter na predstavitvi lastnega širšega programa družbenih reform. Johnson je uporabljal tako predsedniško moč kot svojo politično mrežo, da je utrdil nominacijo stranke. Republikanec Goldwater je dobil podporo notranjosti stranke in konservativnega krila zaradi odločne zagovore manjše vladne vloge in individualne svobode.

Kampanja in glavne teme

Lyndon Johnson je v kampanji izpostavljal vprašanja, kot so socialna pravičnost in državljanske pravice, ter obljubljal nadaljevanje in razširitev programov, ki bi izboljšali življenjske razmere revnih in ranljivih skupin. Podpiral je obsečen sklop reform, znan kot "Velika družba", za izboljšanje kakovosti življenja," ki je vključeval ukrepe in programe, kot so:

  • Medicare in Medicaid (zagotavljanje zdravstvene oskrbe starejšim in revnim);
  • programi proti revščini (npr. Head Start, Office of Economic Opportunity);
  • izboljšave v izobraževanju in mestnem razvoju;
  • okoljski ukrepi in varstvo potrošnikov.

Velika večina teh programov je bila zasnovana ali ponovno poudarjena v času Johnsonovega predsedovanja in jih je Kongres sprejel v naslednjih letih po volitvah.

Barry Goldwater je nasprotoval širjenju vladnih programov in zaščiti posameznikov preko močne federacije. Zavzemal se je za manjšo vlado, več svobode za posameznika in ostrejšo obrambno politiko. V svoji sprejemni govorni izjavi je med drugim izjavil, da je v določeni meri ekstremizem v obrambi svobode lahko sprejemljiv, kar je nasprotni pol javnega dojemanja (citirana izjava: "Extremism in the defense of liberty is no vice"). Goldwater je nasprotoval tudi nekaterim delom zakonodaje o državljanskih pravicah, kar mu je prineslo podporo pri določenih južnjaških glasovalcih.

V kampanji je sodeloval tudi prihajajoči konservativni voditelj in tedaj igralec Ronald Reagan, ki je za Goldwaterja imel vpliven govor z naslovom "A Time for Choosing" (v slovenščini pogosto prevedeno kot "Čas za izbiro"). Demokratična kampanja Johnsona je uporabila tudi močne medijske oglase (znan je npr. oglas "Daisy"), ki so opozarjali na možnost vojne in prikazovali Goldwatera kot nevarno trdo-linijskega kandidata. Goldwater je bil v javnem diskurzu pogosto označen kot skrajnež in mu je bila pripisana odgovornost za povečanje tveganja jedrskega spopada, kar je močno vplivalo na javno mnenje.

Rezultati volitev

Volitve so se končale z veliko zmago Johnsona. V ključnih številkah je bil izid takšen: Johnson je prejel okoli 61,1 % glasov v narodnem glasovanju, medtem ko je Goldwater prejel približno 38,5 %. V volilnem kolegiju je Johnson osvojil 486 elektorskih glasov, Goldwater pa 52. Goldwater je uspel zmagati le v omejenem številu zveznih držav, medtem ko je Johnson dobil prepričljivo podporo v večini države.

Pomen in dolgoročne posledice

Volitve leta 1964 so imele več pomembnih posledic:

  • Potrdile so mandat za sprejemanje Johnsonove Velike družbe in zakonodaje, med katero je bila še istega leta sprejeta pomembna zakonodaja o državljanskih pravicah (Civil Rights Act), ki jo je Johnson aktivno podprl;
  • prikazale so zgodnji premik volilnih preferenc na jugu, kjer je del belih volivcev zaradi nasprotovanja državno vodeni politiki državljanskih pravic začel podpirati republikance — proces, ki je v naslednjih desetletjih preoblikoval strankarski zemljevid ZDA;
  • čeprav je Goldwater doživel velik poraz, je vendarle postavil temelje za rast konservativnega gibanja, ki je pozneje pripeljalo do vzpona Ronalda Reagana in pomembnih sprememb v politiki Republikejske stranke.

Volitve leta 1964 zato velja razumeti kot prelomnico: potrditev obsežnih socialnih programov in državnopravnih reform pod Johnsonom ter začetek dolgotrajnejših ideoloških premikov na ameriški politični sceni.