Jedrska vojna
Jedrska vojna je vojna, v kateri se države spopadajo z jedrskim orožjem. Ker je jedrsko orožje izjemno močno in lahko povzroči uničenje po vsem svetu, ima možnost jedrske vojne velik vpliv na mednarodno politiko.
Do zdaj sta bili med vojno uporabljeni dve jedrski orožji. Uporabljena sta bila v atomskih bombardiranjih Hirošime in Nagasakija, pri čemer je umrlo približno 120.000 ljudi. V poznejših letih je bilo izdelanih na tisoče veliko močnejših bomb. V vojni še niso bile uporabljene.
Oblak gobe atomske bombe nad Nagasakijem 9. avgusta 1945
Zgodovina
Jedrske bombe so med drugo svetovno vojno izumile Združene države Amerike s pomočjo Kanade in Velike Britanije, da bi pomagale ustaviti vojno. Zaradi uničenja Hirošime in Nagasakija ter sovjetskega vdora v Mandžurijo se je Japonska predala. To je še vedno edino jedrsko orožje, ki je bilo kdajkoli uporabljeno v vojni. Takrat so imele tehnologijo za izdelavo bombe le Združene države Amerike, vendar jo je v nekaj letih razvila tudi Sovjetska zveza. V novi hladni vojni sta bili ZDA in Sovjetska zveza sovražnici in vsaka od njiju je imela veliko jedrskega orožja, vendar si ga nista upali uporabiti druga proti drugi, bodisi neposredno bodisi z napadom na zaveznike druge države. Ker bi lahko orožje druge države popolnoma uničilo vsako od njih, jedrske vojne ni bilo več mogoče omejiti na uporabo le ene ali dveh bomb; če bi jih kjer koli uporabila ena stran, bi druga napadla s svojim jedrskim orožjem in spopadi bi se skoraj zagotovo še povečali. Ta položaj je postal znan kot "ravnovesje strahu" ali vzajemno zagotovljeno uničenje in je preprečil, da bi spori med obema velesilama privedli do tretje svetovne vojne.
Po koncu komunistične vladavine v Rusiji in Vzhodni Evropi so se napetosti med Ameriko in Rusijo umirile in vojna je postala manj verjetna. Vendar pa je danes bolj zaskrbljujoče širjenje jedrskega orožja. Med državami po svetu, ki že imajo svoje bombe, so Velika Britanija, Francija, Kitajska, Izrael, Indija, Pakistan in Severna Koreja; ker so vse vrste tehnologije vedno cenejše in lažje dostopne ter uporabne, obstaja bojazen, da bi jedrsko orožje lahko postalo dostopno državam z nestabilnimi vladami. Obstaja tudi možnost, da bi teroristi lahko ujeli ali izdelali jedrsko orožje in ga uporabili.
Jedrska vojna v leposlovju
Vse od konca druge svetovne vojne pisatelji, filmarji in umetniki ustvarjajo fikcijska dela, v katerih si predstavljajo, kako bi lahko prišlo do jedrske vojne in kakšno bi bilo življenje po njej. Večina si je predstavljala vsesplošno smrt in uničenje ter mračni svet po artagedonu, v katerem se peščica preživelih bori za življenje brez elektrike, zdravil in hrane. Nekateri si predstavljajo popoln propad civilizacije in razvoj primitivnih družb, pri čemer se pozablja na pretekli svet.
