Atomska bombardiranja Hirošime in Nagasakija (1945) — zgodovinski pregled
Atomska bombardiranja Hirošime in Nagasakija sta bili jedrska napada na Japonsko cesarstvo med drugo svetovno vojno. Združene države in njihove zaveznice so se tedaj borile proti Japonski in postopoma zasedale japonsko ozemlje. Na Japonsko sta bila avgusta 1945 odvrženi dve jedrski bombi: 6. avgusta 1945 na mesto Hirošima in 9. avgusta 1945 na mesto Nagasaki. Ukaz za napade je izdal ameriški predsednik Harry S. Truman. Ti dogodki so bili odločilni pri koncu vojaških dejanj na Tihem oceanu in so pospešili kapitulacijo Japonske.
Jedrski bombi in projekt Manhattan
Atomske bombe so bile razvite v okviru projekta Manhattan. Prvo expedicijsko jedrsko orožje, imenovano Little Boy, je bila cevnata bomba na osnovi obogatenega urana; to je bila bomba, odvržena na Hirošimo 6. avgusta 1945 z letalom Enola Gay. Druga bomba, imenovana Fat Man (implozijska plutonijska naprava), je bila odvržena na Nagasaki 9. avgusta 1945 z letalom Bockscar. Jedrske eksplozije so bile bistveno močnejše od navadnih konvencionalnih bomb in so povzročile takojšnjo uničenje zaradi udara, požara in sevanja.
Izbira ciljev
Hirošima in Nagasaki sta bila izbrana iz več razlogov:
- obe mesti sta bila primerna za »merjenje« učinkov nove vrste orožja — imeli sta dovolj razpršeno urbano strukturo in topografijo, da se je ocenila uničujoča moč;
- nista bili tipični cilji za ognjeno bombardiranje zaradi rečnih delt in drugih geografsko‑meteoroloških značilnosti;
- v obeh mestih so bili pomembni vojaški in industrijski objekti: Hirošima je bila sedež 2. generalne armade, Nagasaki pa je imel velike Mitsubishijeve tovarne vojaške proizvodnje ter številne delavnice, ki so zagotavljale vojaške komponente.
Pri Nagasakiju je bil prvotni primarni cilj mesto Kokura, vendar so piloti zaradi preveč oblačnega vremena nad Kokuro prešli na sekundarni cilj — Nagasaki. [Točnost tega podatka je predmet pričevanj članov posadke; v virih se dogodek omenja v različnih različicah.] V obeh mestih so bili vojaški cilji pogosto pomešani s civilnimi naselji, šolami in templji.
Učinki in žrtve
Učinki eksplozij so vključovali silovit udarni val, intenzivno toplotno sevanje (požari) in ionizirajoče sevanje (sopotresen in dolgoročni učinek na zdravje). Mnogi preživeli, imenovani hibakusha, so utrpeli hude opeklinske poškodbe, akutno sevalno obolenje ter poznejše kronične posledice, med katerimi so bile rakave bolezni in druge dolgotrajne zdravstvene težave.
Ocene števila mrtvih se razlikujejo, a splošno sprejete vrednosti so približno:
- Hirošima: takojšnje žrtve ocenjujejo na okoli 70.000–80.000; skupno število smrti do konca leta 1945 približno 140.000 zaradi poškodb in sevanja;
- Nagasaki: takojšnje žrtve ocenjujejo na okoli 40.000; skupno število smrti do konca leta 1945 približno 70.000.
Obstajajo tudi različne ocene deleža umrlih, povezanih z vojaškimi osebami, prisilnim delu in civilisti; ti podatki se med viri razlikujejo in jih je treba tolmačiti previdno. Poleg neposrednih smrti je bilo veliko ranjenih in dolgotrajnih posledic, ki so se udejanjile v letih po bombnih napadih.
Potek dogodkov in predaja Japonske
- 6. avgusta 1945: eksplozija Little Boy nad Hirošimo.
- 8. avgusta 1945: Sovjetska zveza je napovedala vojno Japonskemu cesarstvu.
- 9. avgusta 1945: eksplozija Fat Man nad Nagasaki; istega dne je Sovjetska zveza začela invazijo na Mandžukuo.
- 15. avgusta 1945: japonsko vodstvo je objavilo odločitev za predajo (v Japonski označeno kot V-J Day); kapitulacija je bila formalno podpisana 2. septembra 1945, kar je uradno končalo pacifiško vojno in drugo svetovno vojno.
Spori, argumenti in ocene
Odločitev za uporabo jedrskega orožja ostaja predmet obsežnih zgodovinskih, etičnih in pravnih razprav. Med glavnimi argumenti so:
- Pripadniki tiste generacije in nekateri zgodovinarji trdijo, da je uporaba bomb skrajšala vojno in preprečila obsežno invazijo Japonske, kar bi po ocenah pomenilo še večje število žrtev med vojaškimi in civilnimi osebami na obeh straneh.
- Drugi poudarjajo, da je Japonska že bila ozko poražena: izgubila je veliko mornarice, surovinskih virov in nadzora nad ozemlji, ter da so bili nekateri japonski voditelji pripravljeni na pogovore o predaji z določili glede položaja cesarja.
- Število žrtev, etičnost mete in alternativne možnosti (nadaljevanje strateškega bombardiranja, blokada, diplomatski pritiski ali izrecna zahteva za brezpogojno predajo z zadržanjem cesarja) so predmet različnih interpretacij in modelnih izračunov.
Posledice in popravki po vojni
Bombardiranja so imela globoke humanitarne, socialne in politične posledice. Dolgoročni zdravstveni vplivi, socialna stigmatizacija preživelih (hibakusha) in vprašanja dezintegracije urbanih skupnosti so zaznamovali povojno japonsko družbo. Mednarodno so dogodki prispevali k razmisleku o uporabi in nadzoru jedrskega orožja ter so eno izmed gonil ustanovitve različnih sporazumov o neširjenju jedrskega orožja v naslednjih desetletjih.
Deloma kot odgovor na izkušnje z jedrskimi bombami je Japonska po vojni sprejela politiko, ki zavrača jedrsko orožje. Pozneje so bila znana tri nejedrska načela, ki predvidevajo, da Japonska ne bo:
- izdelala (ne bo izdelovala),
- imela v posesti (ne bo posedovala),
- dovezla/uvajala (ne bo dovolila uvedbe) jedrskega orožja na svoje ozemlje.
(Tri nejedrska načela so formalno izpostavila in širše uveljavila japonska politika v poznejših letih; premisleki o podrobnostih in interpretacijah trajajo še naprej.)
Zgodovinski pomen
Atomski napadi na Hirošimo in Nagasaki pomenijo prelomnico v moderni zgodovini — prvi in edini primer neposredne uporabe jedrskega orožja v vojni. Njuna dediščina vključuje tehnološke, vojaške in moralne izzive, ki so oblikovali hladno vojno, mednarodno pravo o orožju za množično uničevanje in globalne iniciative za nadzor in zmanjšanje jedrskega arzenala.
Razumevanje teh dogodkov zahteva upoštevanje znanstvenih dejstev o učinkih eksplozij in sevanj, pa tudi širšega političnega in vojaškega konteksta leta 1945. Razprave o upravičenosti in alternativah se nadaljujejo v zgodovinskih strokah, javni razpravi in mednarodni politiki.
Oblak gobe nad Hirošimo po strmoglavljenju rakete Little Boy
Oblak gobe Fat Man, ki nastane ob jedrski eksploziji nad Nagasakijem, se od hipocentra dvigne 18 km (11 milj, 60.000 čevljev) v zrak.
Sorodne strani
Vprašanja in odgovori
V: Kako sta se imenovali obe jedrski orožji?
O: Prva bomba se je imenovala Little Boy in naj bi bila odvržena na Hirošimo, druga pa Fat Man in naj bi bila odvržena na Nagasaki.
V: Kdaj se je Japonska uradno predala?
O: Japonska se je zavezniškim silam uradno predala 15. avgusta 1945, šest dni po eksploziji nad Nagasakijem. Dokument o predaji so podpisali 2. septembra.
V: Zaradi česa se je Japonska predala?
O: Japonska se je predala zaradi kombinacije različnih dejavnikov, vključno s pomanjkanjem virov in moči ter atomskima bombama na Hirošimo in Nagasaki. Poleg tega se je soočila s sovjetsko invazijo na Mandžukuo, ki je še dodatno oslabila njen položaj v drugi svetovni vojni.
V: Zakaj sta bila Hirošima in Nagasaki izbrana za bombardiranje?
O: Hirošima in Nagasaki sta bila izbrana iz več razlogov. Prvič, obe mesti sta bili neprimerni za ognjeno bombardiranje zaradi rečnih delt, ki preprečujejo, da bi bili ognjeni zublji zelo učinkoviti. Drugič, obe mesti sta imeli območja, ki so omogočala dobro merjenje škode, ki so jo povzročile jedrske bombe. Tretjič, obe mesti sta vsebovali strateško osebje in objekte; v Hirošimi je bil sedež 2. generalne armade s 40 000 japonskimi borci, medtem ko sta bili v Nagasakiju dve veliki Mitsubishijevi tovarni orožja, ki sta zagotavljali pomembne vojaške komponente za japonski vojni stroj.
V: Kdo je pred začetkom druge svetovne vojne napisal pismo o atomski bombi?
O: Znanstvenik Albert Einstein je 2. avgusta 1939 napisal pismo o atomski bombi, vendar je pozneje dejal: "Naredil sem eno veliko napako v svojem življenju, ko sem podpisal pismo, v katerem sem priporočal izdelavo atomske bombe."
V: Koliko ljudi je umrlo v operaciji Meetinghouse Firebombing of Tokyo?
O: V operaciji Meetinghouse Firebombing of Tokyo je bilo v eni sami noči ubitih 100 000 civilistov in uničenih 16 kvadratnih milj.
