Rimsko osvajanje Britanije (43 n. št.) – invazija, zasedba in vpliv

Rimsko osvajanje Britanije se je začelo leta 43 našega štetja pod cesarjem Klavdijem. Njegov general Aulus Plautius je postal prvi guverner rimske Britanije (latinsko Britannia).

Britanija je bila tarča invazij Rimske republike in Rimskega cesarstva. Po odpravah Julija Cezarja v letih 55 in 54 pred našim štetjem je imela diplomatske in trgovske stike z Rimljani. Rimski gospodarski in kulturni vpliv je bil del britanske pozne predrimske železne dobe že na jugu.

Med letoma 55 pred našim štetjem in 40. leti našega štetja Britanija ni bila napadena. Avgust je pripravil invazije v letih 34 pr. n. št., 27 pr. n. št. in 25 pr. n. št. Prvi in tretji sta bila odpovedana zaradi uporov drugod po cesarstvu, drugi pa zato, ker se je zdelo, da so se Britanci pripravljeni dogovoriti. V Strabonovi Geografiji, ki je bila napisana v tem obdobju, piše, da je Britanija plačevala več carin in dajatev, kot bi lahko zbrala z obdavčitvijo, če bi bil otok osvojen.

V 40. letih našega štetja so bile politične razmere v Veliki Britaniji očitno precej kaotične. Kaligula je leta 40 načrtoval kampanjo proti Britancem, vendar do nje ni prišlo. Kaligulove pripravе so omogočile invazijo Klavdija tri leta pozneje. Kaligula je na primer zgradil svetilnik v Bononiji (današnji Boulogne-sur-Mer), ki je bil zgled za svetilnik v Doverju, zgrajen kmalu zatem.

Potek invazije (43 n. št.)

Invazija, ki jo je odobril Klavdij, je bila izvedena pod poveljstvom Aulusa Plautija. Rimljani so po sodobnih ocenah vpeljali okoli štiri legije z velikim številom pomožnih enot in mornarice za prevoz in podporo (Classis Britannica). Pristanek je najverjetneje potekal v Kentu, v območju nekdaj znanem kot Rutupiae (današnji Richborough), od koder so se ramešli v notranjost otoka.

Glavni cilji so bili hitro povzročiti padec vodilnih središč in osvojiti ključne trajektne povezave s celino. Po hitrih spopadih in obleganjih so Rimljani osvojili več pomembnih utrdb in naselij; med prvimi večjimi osvojenimi središči je bilo Camulodunum (Colchester), ki je kasneje postalo prva rimska kolonija v Britaniji.

Vojaške sile in taktika

Rimska vojska se je zanašala na legije, podporne pomožne enote (auxilia), in čezmorsko logistiko. Taktika je vključevala obleganja hillfortov, zasedbe ključnih poti ter gradnjo začasnih taborov in kasnejših stalnih utrdb za kontrolo osvojenega ozemlja. Med poveljniki, ki so igrali pomembno vlogo v začetnih spopadih, se omenjajo tudi kasnejši znameniti osebnosti, med njimi Vespasian, ki je bil podplačnik (legate) in je vodil enote v poznejših kampanjah na jugozahodu otoka.

Konsolidacija in uprava

Po prvih uspehih je Aulus Plautius prevzel vlogo prvega guvernerja nove province. Rim je vzpostavil mrežo utrdb (castella), cest (smeri proti notranjosti preko takratnih trgovskih poti) in upravnih centrov. Nekateri britanski prvaki so postali rimski zavezniki ali klienti (npr. Verica iz Atrebatov je zgodovinsko omenjen kot razlog posredovanja Rimljanov), nekateri pa so zbežali ali bili odstranjeni.

Ustanovljene so bile prve kolonije in mestne uprave, uvedeno je rimsko pravo ter davčni sistem. V ospredje so prišla trgovina, rudarstvo (svinec, kositer) in intenzivnejša kmetijska proizvodnja za potrebe vojske in rastočih mest.

Upori in odpornost domačega prebivalstva

Rimska oblast ni bila takoj povsod trdna. V naslednjih desetletjih so potekali ponavljajoči se upori in lokalni odpori. Najznamenitejši upor je bil štiri desetletja po osvojenju upor kraljice Boudice (Boudica) proti Rimljanom leta 60–61 n. št., ki je za kratek čas povzročil hudo uničenje mest, med njimi Camulodunuma, Londinija (Londona) in Verulamiuma (St Albans). Upora so se lotili rimski guvernerji in legioni ter ga zadušili, vendar je dogodek pokazal ranljivost rimskega nadzora in sprožil nadaljnjo militarizacijo uprave.

V naslednjih desetletjih so rimski guvernerji, kot sta bila Ostorius Scapula in pozneje Suetonius Paulinus in Gnejus Julij Agricola (v poznem 1. stoletju), razširili in utrdili rimsko oblast, izvedli pohode proti severnim plemenom ter postavili mrežo utrdb in cest. Kljub temu celotna Škotska (Caledonia) ni bila trajno priključena; rimska meja se je z leti pomikala, končna formula pa je vodila do gradnje Hadrijanovega zidu (122 n. št.), ki je določil severno mejo uprave.

Gospodarski in kulturni vpliv

Rimska okupacija je prinesla dolgoročne spremembe: urbanizacijo z gradnjo mestnih jeder, kopeli, templjev, forumov in mozaikov; razvoj cestnega omrežja in pristanišč; vpeljavo rimskih kmetijskih praks; monetarni sistem in širši trg za uvoz vina, olja, lončenine ter za izvoz kovin in živil.

Romanizacija je vplivala tudi na lokalno elito, ki je pogosto sprejela rimske običaje, latinski jezik v upravi in del kulture. To uvajanje je bilo bolj izrazito v jugovzhodni in osrednji Angliji ter manj intenzivno v bolj oddaljenih in goratih območjih.

Dedščina

Rimska prisotnost v Britaniji je pustila bogato arheološko zapuščino: ostanki utrdb, cestišče, ostanki vil, terme in mozaiki, ki so ključni viri za razumevanje prehoda v antični svet. Mnoge sodobne britanske infrastrukture in imena krajev nosijo sledi latinskega in rimsko-britanskega obdobja. Vpliv rimske uprave in prava se je čutil še stoletja po umikih rimskih vojakov, predvsem v institucionalnem razvoju mest in regionalnih vezi z ostankom evropskega kontinenta.

V povzetku, rimsko osvajanje leta 43 n. št. je bilo začetek dolgega obdobja vojaškega, upravnega in kulturnega preoblikovanja Britanije, s trajnimi posledicami za razvoj otoka vse do srednjega veka in naprej.

Vprašanja in odgovori

V: Katerega leta se je začelo rimsko osvajanje Britanije?

V: Kdo je bil prvi guverner rimske Britanije?

V: Kdaj so potekale odprave Julija Cezarja v Britanijo?

V: Kako se je Avgust pripravljal na invazije v Britanijo?

V: Kaj pravi Strabonova Geografija o obdavčitvi, če bi bil otok osvojen?

V: Kaj je povzročilo, da se Caligulova načrtovana kampanja proti Britancem ni nikoli zgodila?

V: Kako je Kaligula prispeval k temu, da je bila tri leta pozneje mogoča Klavdijeva invazija?

Išči po črki