Royal Rumble: zgodovina in pomen WWE-jevega januarskega dogodka

Tekma

Za idejo o tekmi Royal Rumble je zaslužen Pat Patterson. Pred začetkom tekme si tekmovalci izžrebajo mesta v Rumbleu. Na tekmi sodeluje trideset moških, začenši z dvema moškima, ki sta v ringu izbrala vstopni številki ena in dve. V rednih časovnih presledkih, običajno devetdeset sekund, vstopi v ring eden od preostalih 28 rokoborcev. Udeleženci morajo izločiti vse druge nasprotnike, zmagovalec dogodka pa je zadnji rokoborec, ki ostane po izločitvi vseh drugih.

Podobno kot pri kraljevski bitki je rokoborec izločen, ko se z obema nogama dotakne tal in se vrže čez zgornjo vrv. Sodnik, ki sedi ob ringu, mora videti izločitev, da je veljavna. Borec, ki je izločen, ne da bi ga sodnik opazil, se lahko včasih prikrade nazaj v tekmo. Na primer, Stone Cold Steve Austin je bil izločen na dogodku leta 1997, vendar je ponovno vstopil, ne da bi sodniki to opazili, in na koncu zmagal. Rokoborec, ki zapusti ring, ne da bi prestopil zgornjo vrv, ni izločen iz tekme. Na tekmi Rumble leta 1999 sta tako Vince McMahon kot Steve Austin zapustila ring, vendar sta se kasneje na tekmi vrnila. Na tekmi leta 1994 sta bila zadnja dva rokoborca, Bret Hart in Lex Luger, razglašena za skupna zmagovalca, ko je bilo odločeno, da sta se obe nogi hkrati dotaknili tal. Podobno se je zgodilo na tekmi leta 2005, vendar se je tekma ponovno začela, ko sta Batista in John Cena hkrati izločila drug drugega. Batista je nato izločil Ceno in zmagal na tekmi.

Nagrada za Royal Rumble leta 1992 je bilo prvenstvo WWF. Leta 1993 se je začela tradicija podeljevanja tekme za prvaka WWE na WrestleManii. Od leta 2004 je imel zmagovalec na WrestleManii na izbiro tekmo za naslov prvaka svetovne težke kategorije ali za naslov prvaka WWE. Zaradi oživitve svetovnega prvenstva ECW kot prvenstva blagovne znamke sredi leta 2006 je bilo na Rumbleu 2007 to prvenstvo dodano kot izbira zmagovalnega rokoborca. Od leta 2001 do leta 2007 je zmagovalec tekme Royal Rumble osvojil naslov svetovnega prvaka na WrestleManii. Po zmagi v tekmi leta 2008 je John Cena postal prvi, ki je izkoristil svojo priložnost za naslov prvaka na dogodku, ki ni WrestleMania. Postal je tudi prvi po letu 2000, ki je zmagal na tekmi Royal Rumble, vendar zaradi tega ni osvojil naslova prvaka v svoji šampionski priložnosti.

Plačljiv ogled

Royal Rumble je plačljiv ogled, ki ga sestavljajo tekma Royal Rumble, tekme za prvaka in različne druge tekme. Prvi Royal Rumble je potekal 24. januarja 1988 in je bil v živo predvajan na USA Network. Naslednje leto je dogodek postal plačljiv. Je del "klasične peterice" plačilnih ogledov WWE, skupaj z WrestleMania, Survivor Series, SummerSlam in King of the Ring.

Tekma Royal Rumble je običajno na vrhu seznama. Vendar to ni vedno tako, saj je bila tekma na dogodku leta 2006 na sredini pay-per-viewja.

V prvi tekmi Rumble je sodelovalo le dvajset moških, imenovala pa se je Rumble Royale. Trajala je približno 33 minut dvourne oddaje. Danes so tekme Rumble veliko daljše, najdaljša tekma na dogodku leta 2002 pa je trajala več kot 1 uro in 9 minut triurnega pay-per-view.

Po razširitvi blagovne znamke, ki je bila uvedena sredi leta 2002, je bilo med 30 udeleženci od leta 2003 do 2006 po 15 rokoborcev iz obeh blagovnih znamk RAW in SmackDown!. Najprej je zmagovalec tekme dobil priložnost za zmago nad prvakom svoje blagovne znamke. Od leta 2004 je imel zmagovalec Rumblea možnost, da izzove prvaka katere koli blagovne znamke. Chris Benoit je na primer leta 2004 zamenjal znamko in osvojil naslov svetovnega prvaka težke kategorije. Na Royal Rumble leta 2007 so se udeleženci znamke ECW prvič pomerili skupaj z znamkama RAW in SmackDown! Zmagovalec Royal Rumble ima zdaj možnost, da se poteguje tudi za svetovno prvenstvo ECW.

Royal Rumble 2008 je bil prvi plačilni spektakel WWE, ki je bil predvajan v HD.

Tekma

Za idejo o tekmi Royal Rumble je zaslužen Pat Patterson. Pred začetkom tekme si tekmovalci izžrebajo mesta v Rumbleu. Na tekmi sodeluje trideset moških, začenši z dvema moškima, ki sta v ringu izbrala vstopni številki ena in dve. V rednih časovnih presledkih, običajno devetdeset sekund, vstopi v ring eden od preostalih 28 rokoborcev. Udeleženci morajo izločiti vse druge nasprotnike, zmagovalec dogodka pa je zadnji rokoborec, ki ostane po izločitvi vseh drugih.

Podobno kot pri kraljevski bitki je rokoborec izločen, ko se z obema nogama dotakne tal in se vrže čez zgornjo vrv. Sodnik, ki sedi ob ringu, mora videti izločitev, da je veljavna. Borec, ki je izločen, ne da bi ga sodnik opazil, se lahko včasih prikrade nazaj v tekmo. Na primer, Stone Cold Steve Austin je bil izločen na dogodku leta 1997, vendar je ponovno vstopil, ne da bi sodniki to opazili, in na koncu zmagal. Rokoborec, ki zapusti ring, ne da bi prestopil zgornjo vrv, ni izločen iz tekme. Na tekmi Rumble leta 1999 sta tako Vince McMahon kot Steve Austin zapustila ring, vendar sta se kasneje na tekmi vrnila. Na tekmi leta 1994 sta bila zadnja dva rokoborca, Bret Hart in Lex Luger, razglašena za skupna zmagovalca, ko je bilo odločeno, da sta se obe nogi hkrati dotaknili tal. Podobno se je zgodilo na tekmi leta 2005, vendar se je tekma ponovno začela, ko sta Batista in John Cena hkrati izločila drug drugega. Batista je nato izločil Ceno in zmagal na tekmi.

Nagrada za Royal Rumble leta 1992 je bilo prvenstvo WWF. Leta 1993 se je začela tradicija podeljevanja tekme za prvaka WWE na WrestleManii. Od leta 2004 je imel zmagovalec na WrestleManii na izbiro tekmo za naslov prvaka svetovne težke kategorije ali za naslov prvaka WWE. Zaradi oživitve svetovnega prvenstva ECW kot prvenstva blagovne znamke sredi leta 2006 je bilo na Rumbleu 2007 to prvenstvo dodano kot izbira zmagovalnega rokoborca. Od leta 2001 do leta 2007 je zmagovalec tekme Royal Rumble osvojil naslov svetovnega prvaka na WrestleManii. Po zmagi v tekmi leta 2008 je John Cena postal prvi, ki je izkoristil možnost za naslov prvaka na dogodku, ki ni WrestleMania. Postal je tudi prvi po letu 2000, ki je zmagal na tekmi Royal Rumble, vendar zaradi tega ni osvojil naslova prvaka v svoji šampionski priložnosti.

Plačljiv ogled

Royal Rumble je plačljiv ogled, ki ga sestavljajo tekma Royal Rumble, tekme za prvaka in različne druge tekme. Prvi Royal Rumble je potekal 24. januarja 1988 in je bil v živo predvajan na USA Network. Naslednje leto je dogodek postal plačljiv. Je del "klasične peterice" plačilnih ogledov WWE, skupaj z WrestleMania, Survivor Series, SummerSlam in King of the Ring.

Tekma Royal Rumble je običajno na vrhu seznama. Vendar to ni vedno tako, saj je bila tekma na dogodku leta 2006 na sredini pay-per-viewja.

V prvi tekmi Rumble je sodelovalo le dvajset moških, imenovala pa se je Rumble Royale. Trajala je približno 33 minut dvourne oddaje. Danes so tekme Rumble veliko daljše, najdaljša tekma na dogodku leta 2002 pa je trajala več kot 1 uro in 9 minut triurnega pay-per-view.

Po razširitvi blagovne znamke, ki je bila uvedena sredi leta 2002, je bilo med 30 udeleženci od leta 2003 do 2006 po 15 rokoborcev iz obeh blagovnih znamk RAW in SmackDown!. Najprej je zmagovalec tekme dobil priložnost za zmago nad prvakom svoje blagovne znamke. Od leta 2004 je imel zmagovalec Rumblea možnost, da izzove prvaka katere koli blagovne znamke. Chris Benoit je na primer leta 2004 zamenjal znamko in osvojil naslov svetovnega prvaka težke kategorije. Na Royal Rumble leta 2007 so se udeleženci znamke ECW prvič pomerili skupaj z znamkama RAW in SmackDown! Zmagovalec Royal Rumble ima zdaj možnost, da se poteguje tudi za svetovno prvenstvo ECW.

Royal Rumble 2008 je bil prvi plačilni spektakel WWE, ki je bil predvajan v HD.

13. marca 2007 je WWE izdala celoten komplet DVD-jev z naslovom Royal Rumble: Na njem so v celoti prikazani vsi dogodki Royal Rumble.

13. marca 2007 je WWE izdala celoten komplet DVD-jev z naslovom Royal Rumble: Na njem so v celoti prikazani vsi dogodki Royal Rumble.