Bundesregierung, včasih imenovan tudi Bundeskabinett ali zvezni kabinet, je izvršna veja oblasti Zvezne republike Nemčije, ki jo sestavljajo kancler in zvezni ministri. Vlada oblikuje in izvaja zvezno politiko, vodi zvezno upravo ter predstavlja Nemčijo v zadevah izključne zvezne pristojnosti.
Sestava in imenovanje
Zvezno vlado sestavljajo kancler in zvezni ministri. Postopek oblikovanja vlade ureja ustava (Grundgesetz): kancler je izvoljen v Bundestagu, na predlog zveznega predsednika, nato pa zvezni predsednik na predlog kanclerja imenuje oziroma razreši ministre. Naloge in status vlade so podrobneje opisane v členih od 62 do 69 ustave.
Velja, da je velikost kabineta odvisna od politične odločitve kanclerja in koalicijske dogovore; v praksi je število ministrstev prilagodljivo in se ob prestrukturiranju lahko spreminja. Zvezni ministri pogosto prihajajo iz vrst koalicijskih strank; kanclerju pa odgovarjajo pri oblikovanju in izvajanju politike.
Pristojnosti kanclerja in ministrov
Kancler ima splošno vodilno pristojnost pri določanju političnih smernic zvezne vlade (nemško: Richtlinienkompetenz). Kancler določa glavne usmeritve politike, medtem ko so posamezna ministrstva odgovorna za izvajanje in upravljanje svojih področij. Za administrativno vodenje vlade in koordinacijo delovanja kabinetov skrbi vodja zveznega kanclerstva (Bundeskanzleramt).
Temeljna načela delovanja
- Resorno načelo (Ressortprinzip): zvezni minister vodi svoje ministrstvo samostojno v okviru splošnih smernic kanclerja in odgovarja za področje, ki mu je zaupano.
- Načelo sodelovanja (Kollegialprinzip): kadar pride do nasprotij med ministrstvi glede vsebine ali pristojnosti, odloča zvezna vlada z večinsko odločitvijo; odločitve so sprejete kolektivno.
- Konstruktivno nezaupnico in zaupnico: Bundestag lahko kanclerja odstaviti le s konstruktivno nezaupnico (izvolitvijo novega kanclerja). Kancler pa lahko zaprosi za glas zaupnice; v nekaterih primerih lahko to vodi celo v razpustitev Bundestaga.
Pravni okvir, prisega in odgovornost
Naloge vlade, postopek imenovanja ministrov in prisega so predpisani v ustavi. Ministri morajo pred začetkom opravljanja funkcije izreči prisego, kot jo določa ustava. Zvezni kancler in ministri so politično odgovorni Bundestagu ter v pravnem okviru delujejo v soglasju z zakonodajo in ustavnimi določili.
Delovanje in dnevne navade
Zvezni kabinet se običajno sestaja redno, v praksi najpogosteje vsako sredo ob 9.30 v prostorih zveznega kanclerja. Sestanki služijo usklajevanju politik, sprejemanju kolektivnih odločitev in obravnavi zakonodajnih predlogov, ki jih vlada vloži v Bundestag.
Podpora vladi in nečlani kabineta
Parlamentarni stalni sekretarji (nem. Parlamentarische Staatssekretäre) in državni ministri (v nekaterih zveznih državah tudi z naslovom Staatsminister) niso člani zvezne vlade, vendar pomembno pomagajo pri delu ministrstev, predstavljanju zakonodajnih pobud v parlamentu in pri komunikaciji med izvršno vejo in Bundestagom. Pogosto so parlamentarčni stalni sekretarji poslanci Bundestaga in delujejo kot vezni člen med parlamentom in izvršno oblastjo.
Prehodne pravice in pokojnine
Zakon o zveznih ministrih (nemško: Bundesministergesetz) določa med drugim tudi pravice upokojenih članov zvezne vlade. Po tem zakonu lahko upokojeni minister prejme starostno pokojnino, če je bil v funkciji vsaj dve leti. Pri izračunu upoštevajo čas, preživet kot parlamentarni stalni sekretar, ter prejšnje članstvo v deželni vladi, kjer je to relevantno.
Koalicijsko delo in sodelovanje z zveznimi deželami
V praksi je sestava zvezne vlade pogosto rezultat koalicijskih pogajanj med več političnimi strankami. Vlada mora prav tako upoštevati sodelovanje z zveznimi deželami (Länder), zlasti v zadevah, ki vključujejo skupne pristojnosti ali so urejene z zakonodajo, pri čemer igra pomembno vlogo tudi Bundesrat kot zastopnik deželnih interesov v zakonodajnem postopku.
Vse skupaj pomeni, da je Bundesregierung dinamičen organ, katerega naloge in sestava odražajo politično situacijo, ustavno ureditev in potrebo po medresorskem usklajevanju pri vodenju države.