Ugrabitev iz seraja – Mozartovo Singspiel (Die Entführung aus dem Serail)
Ugrabitev iz seraja (Die Entführung aus dem Serail) — Mozartov živahni Singspiel: romanca, turške melodije in virtuozne arije v klasični komični operi.
Die Entführung aus dem Serail (v slovenščini Ugrabitev iz seraja) je opera z glasbo Wolfganga Amadeusa Mozarta. Gre za primer singspiel: vrste nemške opere, ki poleg pevskih numer vsebuje tudi govorjene dialoge. V 18. stoletju so se singspeli pogosto lotevali lahkotnih ali eksotičnih tem; tudi Mozartova opera Čarobna piščal je singspiel.
Nemški libreto je napisal Christoph Friedrich Bretzner, vendar ga je Gottlieb Stephanie brez Bretznerjevega dovoljenja priredil in skrajšal za potrebe odrskega uprizoritvenega reda. Zgodba pripoveduje o mladeniču Belmonteu, ki skuša s pomočjo svojega služabnika Pedrilla rešiti svojo ljubljeno Konstanzo iz seraja (palače) paše Selima.
Glavni liki so: Belmonte (tenor), Konstanze (sopran), Pedrillo (tenor), Blondchen/Blonde (sopran, pogosto kot lahka komična vloga), Osmin (bas) in Bassa Selim (paša, bas). V središču zgodbe so spopad med častjo, zvestobo in usmiljenjem ter srečanje zahodnjaške in otomanske kulture, ki odraža razmišlanja obdobja razsvetljenstva.
Opera je bila prvič uprizorjena v okviru Nationalsingspiel, gledališke družbe, ki jo je sponzoriral avstrijski cesar Jožef II. Mozart je na Dunaj prispel leta 1781 in je iskal priložnost, da bi dobil naročilo za opero. Eno od svojih del (npr. Zaide) je predstavil direktorju Nationalsingspiel, ki je bil navdušen in je Mozarta povabil, naj za njegovo družbo napiše novo opero. Premiéra je potekala v Dunaju leta 1782 in delo je takoj doseglo velik uspeh.
Glasba je lahkotna, polna zvrhane dramatike in potegavščin, hkrati pa vsebuje tudi izjemno zahtevne aria za soliste. V delu se pojavljajo »turški« elementi, torej tisti zvočni učinki in ritmi, ki so Evropanom v 18. stoletju zveneli eksotično: uporabljeni so tolkala (cimbal, trobenta, bas boben idr.) in ostali orkestralni barvni učinki, ki posnemajo janjičarske (turške) zvočne vzorce. Mozart je te učinke vključil premišljeno, da je poudaril ambient seraja in kontrast med svetovoma.
Ena najbolj znanih in tehnično zahtevnih arij v operi je Konstančina "Martern aller Arten" ("Muke vseh vrst"), ki jo nekateri primerjajo s koncertnim stavkom zaradi zahtevne vokalne linije in pretkanih orkestralnih dialogov; v tej ariji jo spremljajo orkester in štirje solistični instrumenti, zato je za pevko izjemno zahtevna. Poleg nje opera vsebuje tudi virtuozne ensembleske prizore, duete in komične vložke, ki izhajajo iz singspielske tradicije.
Opera je bila komercialno uspešna in je Mozartu prinesla pomemben finančni priliv, vendar kasnejše ponovitve niso bile vedno ustrezno plačane, zato skladatelja delo ni obogatilo v dolgotrajnem smislu. Ko je Jožef II. po poslušanju predstave komentiral, da je v njej "preveč not", naj bi Mozart odvrnil: "Not je ravno toliko, kot bi jih moralo biti." (Anekdota v različicah kroži v virih kot simbol Mozartovega duha in prepričanja v glasbeno popolnost svojega dela.)
Ugrabitev iz seraja je pomembna zaradi svoje kombinacije lahkotnosti in glasbene globine: združuje operno dramo, virtuoznost in elemente narodnostne eksotike. Tematsko poudarja ideje usmiljenja in sprave — v končni sceni pa se paša Selim pokaže kot milostljiv gospodar, kar je pomenljivo zaradi takratnih pričakovanj in stereotipov o »turškem« v evropski umetnosti.
Delo ima tudi trajen odmev v operni literaturi in pogosto ostaja del repertoarjev opernih hiš po svetu; številne zvočne in video posnetke ter strokovne analize so posvetile pozornost tako vokalnim izzivom kot orkestraciji in dramaturgiji. Za poslušalca danes ponuja vpogled v glasbeno iznajdljivost Mozarta in v kulturne imaginarije 18. stoletja.
Instrumentacija
Pevci nastopajo s klasičnim orkestrom, ki so mu dodani instrumenti, potrebni za "turško" glasbo: bas boben, činele, triangel in pikolo. Glavni orkester ima pare flavt, oboe, klarinetov, fagotov, rogov, trobil, komplet dveh timpanonov in godal. V ariji "Sorrow has become my lot" (Žalost je postala moja usoda) je prisoten tudi basetski rog.
Mozart (v sredini) se je leta 1789 v Berlinu udeležil uprizoritve opere Die Entführung aus dem Serail.
Zgodba
Kraj: podeželska hiša paše (nemško "Bassa") nekje ob sredozemski obali
Čas: 18. stoletje
1. dejanje
Konstanze in njenega angleškega služabnika Blondchena so ujeli pirati in ju prodali Turku Paši Selimu. Belmonte jo gre rešit. Pašev služabnik Osmin pride na vrt trgat fige in se ne zmeni za Belmonteja, ki skuša dobiti novice o svojem služabniku Pedrillu. Osmin je jezen. Ko odide, Belmonte sreča Pedrilla in odločita se, da bosta rešila Konstanzo.
Selim se pojavi s Konstanze. Želi, da jo ljubi, vendar je ne ljubi. Pedrillo predlaga paši, naj zaposli Belmonta kot gradbenika, vendar mu Osmin ne dovoli priti v palačo.
2. dejanje
Osmin se grobo poskuša ljubiti z Blondchen. Po duetu Osmin odide. Konstanze v stiski pozdravi Blondchen in ji pove, da Selim želi njeno ljubezen in grozi, da bo uporabil silo.
Ko odide, Pedrillo pride k Blondchen, ki je njegova ljubica, in ji pove, da je Belmonte blizu in da so pripravljeni načrti za poskus reševanja. Blondchen je zelo srečna. Pedrillo povabi Osmina na pijačo. Osmin se napije in Belmonte ga spravi s poti, tako da Belmonte spet vidi svojo ljubljeno Konstanzo.
3. dejanje
Belmonte in Pedrillo prideta na vrt z lestvami. Belmontu uspe ugrabiti Konstanzo, toda ko Pedrillo z Blondchenom pobegne, ju ujame Osmin, stražar pa Belmonta in Konstanzo pripelje nazaj. Belmonte prosi pašo, naj ju ne ubije. Pravi, da je njegov oče bogat španski guverner, ki bo plačal veliko denarja, da ju bo osvobodil. Selim paša Belmontu pove, da je sin njegovega največjega sovražnika, zato je vesel, da ga je ujel. Vendar pa paša nato postane prijazen in se odloči, da jima bo odpustil in ju osvobodil. Osmin nad tem ni navdušen. Najraje bi ju videl usmrčena.
Napoved dunajskega gledališča o premieri 16. julija 1782 v Burgtheatru
Vprašanja in odgovori
V: Katera vrsta opere je Die Entfhrung aus dem Serail?
O: Die Entfhrung aus dem Serail je primer singspiela, ki je vrsta nemške opere z govorjenimi dialogi in petjem.
V: Kdo je napisal libreto za opero?
O: Libreto za Die Entfhrung aus dem Serail je napisal Christoph Friedrich Bretzner, čeprav ga je Gottlieb Stephanie brez njegovega dovoljenja nekoliko spremenil.
V: Kdo je naročil Mozartu, da napiše opero?
O: Mozarta je pri pisanju opere Die Entfhrung aus dem Serail naročil avstrijski cesar Jožef II., ki je sponzoriral narodno pevsko skupino.
V: O čem je zgodba?
O: Zgodba spremlja Belmonta in njegovega služabnika Pedrilla, ki poskušata rešiti Belmontovo ljubljeno Konstanzo iz seraja (palače) paše Selima.
V: V čem je ta opera edinstvena?
O: Ta opera je posebna, ker vsebuje turško glasbo ali tisto, za katero so Evropejci takrat mislili, da je turška glasba, in nekatere zelo težko izvedljive arije, kot je Konstanzina "Martern aller Arten". Poleg tega združuje govorjene dialoge s petjem, da bi povedala svojo čarobno zgodbo.
V: Kako uspešna je bila ta opera ob svoji prvi premieri?
O: Ob prvi premieri je bila opera Die Entfrhung aus dem Serail izjemno uspešna in je Mozartu prinesla kar nekaj denarja; vendar za poznejše predstave ni dobil ustreznega plačila, zato z njo ni obogatel.
V: Kaj je rekel cesar Jožef II., ko je slišal skladbo?
O: Ko je cesar Jožef II. slišal Die Entfrhung aus dem Serail, je dejal, da je v skladbi "preveč not", na kar je Mozart odgovoril: "Not je ravno toliko, kolikor bi jih moralo biti."
Iskati