Die Entführung aus dem Serail

Die Entführung aus dem Serail (v slovenščini Ugrabitev iz seraja) je opera z glasbo Wolfganga Amadeusa Mozarta. Gre za primer Singspiela: vrste nemške opere, ki je poleg petja vsebovala tudi govorjene dialoge in je pogosto govorila o čarobnih zgodbah. Tudi Mozartova opera Čarobna piščal je singspiel.

Nemški libreto je napisal Christoph Friedrich Bretzner, Gottlieb Stephanie pa ga je brez Bretznerjevega dovoljenja nekoliko spremenil. Zgodba govori o junaku Belmontu, ki skuša s pomočjo svojega služabnika Pedrilla rešiti svojo ljubljeno Konstanzo iz seraja (palače) paše Selima.

Opera je bila prvič izvedena v okviru Nationalsingspiel ("nacionalnega pevskega zbora"), ki ga je sponzoriral avstrijski cesar Jožef II. Mozart je na Dunaj prispel leta 1781 in je iskal priložnost, da bi dobil naročilo za opero. Eno od svojih oper (Zaide) je pokazal direktorju Nationalsingspiel. Ta je bil navdušen in je Mozarta prosil, naj napiše opero za njegovo družbo.

Delo je lahkotno in smešno. Nekateri liki v zgodbi so Turki. Turške zgodbe in glasba so bile v tistem času v Evropi zelo priljubljene in Mozart je v tej operi napisal nekaj turške glasbe (ali tisto, kar so Evropejci mislili, da je turška glasba). Nekatere arije je zelo težko peti, zlasti dolgo "Martern aller Arten" ("Muke vseh vrst"), ki jo poje Konstanze in je podobna koncertnemu stavku. V tej ariji jo spremljajo orkester in štirje solistični instrumenti.

Opera je bila zelo uspešna in je Mozartu prinesla lepo vsoto denarja. Vendar za poznejše predstave ni bil ustrezno plačan, zato ni obogatel.

Ko jo je Jožef II. slišal, je Mozartu rekel, da je v njej "preveč not", na kar mu je Mozart odgovoril: "Not je ravno toliko, kot bi jih moralo biti".



Instrumentacija

Pevci nastopajo s klasičnim orkestrom, ki so mu dodani instrumenti, potrebni za "turško" glasbo: bas boben, činele, triangel in pikolo. Glavni orkester ima pare flavt, oboe, klarinetov, fagotov, rogov, trobil, komplet dveh timpanonov in godal. V ariji "Sorrow has become my lot" (Žalost je postala moja usoda) je prisoten tudi basetski rog.



Mozart (v sredini) se je leta 1789 v Berlinu udeležil uprizoritve opere Die Entführung aus dem Serail.Zoom
Mozart (v sredini) se je leta 1789 v Berlinu udeležil uprizoritve opere Die Entführung aus dem Serail.

Zgodba

Kraj: podeželska hiša paše (nemško "Bassa") nekje ob sredozemski obali

Čas: 18. stoletje

1. dejanje

Konstanze in njenega angleškega služabnika Blondchena so ujeli pirati in ju prodali Turku Paši Selimu. Belmonte jo gre rešit. Pašev služabnik Osmin pride na vrt trgat fige in se ne zmeni za Belmonteja, ki skuša dobiti novice o svojem služabniku Pedrillu. Osmin je jezen. Ko odide, Belmonte sreča Pedrilla in odločita se, da bosta rešila Konstanzo.

Selim se pojavi s Konstanze. Želi, da jo ljubi, vendar je ne ljubi. Pedrillo predlaga paši, naj zaposli Belmonta kot gradbenika, vendar mu Osmin ne dovoli priti v palačo.

2. dejanje

Osmin se grobo poskuša ljubiti z Blondchen. Po duetu Osmin odide. Konstanze v stiski pozdravi Blondchen in ji pove, da Selim želi njeno ljubezen in grozi, da bo uporabil silo.

Ko odide, Pedrillo pride k Blondchen, ki je njegova ljubica, in ji pove, da je Belmonte blizu in da so pripravljeni načrti za poskus reševanja. Blondchen je zelo srečna. Pedrillo povabi Osmina na pijačo. Osmin se napije in Belmonte ga spravi s poti, tako da Belmonte spet vidi svojo ljubljeno Konstanzo.

3. dejanje

Belmonte in Pedrillo prideta na vrt z lestvami. Belmontu uspe ugrabiti Konstanzo, toda ko Pedrillo z Blondchenom pobegne, ju ujame Osmin, stražar pa Belmonta in Konstanzo pripelje nazaj. Belmonte prosi pašo, naj ju ne ubije. Pravi, da je njegov oče bogat španski guverner, ki bo plačal veliko denarja, da ju bo osvobodil. Selim paša Belmontu pove, da je sin njegovega največjega sovražnika, zato je vesel, da ga je ujel. Vendar pa paša nato postane prijazen in se odloči, da jima bo odpustil in ju osvobodil. Osmin nad tem ni navdušen. Najraje bi ju videl usmrčena.



Napoved dunajskega gledališča o premieri 16. julija 1782 v BurgtheatruZoom
Napoved dunajskega gledališča o premieri 16. julija 1782 v Burgtheatru

Vprašanja in odgovori

V: Katera vrsta opere je Die Entfhrung aus dem Serail?


O: Die Entfhrung aus dem Serail je primer singspiela, ki je vrsta nemške opere z govorjenimi dialogi in petjem.

V: Kdo je napisal libreto za opero?


O: Libreto za Die Entfhrung aus dem Serail je napisal Christoph Friedrich Bretzner, čeprav ga je Gottlieb Stephanie brez njegovega dovoljenja nekoliko spremenil.

V: Kdo je naročil Mozartu, da napiše opero?


O: Mozarta je pri pisanju opere Die Entfhrung aus dem Serail naročil avstrijski cesar Jožef II., ki je sponzoriral narodno pevsko skupino.

V: O čem je zgodba?


O: Zgodba spremlja Belmonta in njegovega služabnika Pedrilla, ki poskušata rešiti Belmontovo ljubljeno Konstanzo iz seraja (palače) paše Selima.

V: V čem je ta opera edinstvena?


O: Ta opera je posebna, ker vsebuje turško glasbo ali tisto, za katero so Evropejci takrat mislili, da je turška glasba, in nekatere zelo težko izvedljive arije, kot je Konstanzina "Martern aller Arten". Poleg tega združuje govorjene dialoge s petjem, da bi povedala svojo čarobno zgodbo.


V: Kako uspešna je bila ta opera ob svoji prvi premieri?


O: Ob prvi premieri je bila opera Die Entfrhung aus dem Serail izjemno uspešna in je Mozartu prinesla kar nekaj denarja; vendar za poznejše predstave ni dobil ustreznega plačila, zato z njo ni obogatel.

V: Kaj je rekel cesar Jožef II., ko je slišal skladbo?


O: Ko je cesar Jožef II. slišal Die Entfrhung aus dem Serail, je dejal, da je v skladbi "preveč not", na kar je Mozart odgovoril: "Not je ravno toliko, kolikor bi jih moralo biti."

AlegsaOnline.com - 2020 / 2023 - License CC3