Die Entführung aus dem Serail (v slovenščini Ugrabitev iz seraja) je opera z glasbo Wolfganga Amadeusa Mozarta. Gre za primer singspiel: vrste nemške opere, ki poleg pevskih numer vsebuje tudi govorjene dialoge. V 18. stoletju so se singspeli pogosto lotevali lahkotnih ali eksotičnih tem; tudi Mozartova opera Čarobna piščal je singspiel.

Nemški libreto je napisal Christoph Friedrich Bretzner, vendar ga je Gottlieb Stephanie brez Bretznerjevega dovoljenja priredil in skrajšal za potrebe odrskega uprizoritvenega reda. Zgodba pripoveduje o mladeniču Belmonteu, ki skuša s pomočjo svojega služabnika Pedrilla rešiti svojo ljubljeno Konstanzo iz seraja (palače) paše Selima.

Glavni liki so: Belmonte (tenor), Konstanze (sopran), Pedrillo (tenor), Blondchen/Blonde (sopran, pogosto kot lahka komična vloga), Osmin (bas) in Bassa Selim (paša, bas). V središču zgodbe so spopad med častjo, zvestobo in usmiljenjem ter srečanje zahodnjaške in otomanske kulture, ki odraža razmišlanja obdobja razsvetljenstva.

Opera je bila prvič uprizorjena v okviru Nationalsingspiel, gledališke družbe, ki jo je sponzoriral avstrijski cesar Jožef II. Mozart je na Dunaj prispel leta 1781 in je iskal priložnost, da bi dobil naročilo za opero. Eno od svojih del (npr. Zaide) je predstavil direktorju Nationalsingspiel, ki je bil navdušen in je Mozarta povabil, naj za njegovo družbo napiše novo opero. Premiéra je potekala v Dunaju leta 1782 in delo je takoj doseglo velik uspeh.

Glasba je lahkotna, polna zvrhane dramatike in potegavščin, hkrati pa vsebuje tudi izjemno zahtevne aria za soliste. V delu se pojavljajo »turški« elementi, torej tisti zvočni učinki in ritmi, ki so Evropanom v 18. stoletju zveneli eksotično: uporabljeni so tolkala (cimbal, trobenta, bas boben idr.) in ostali orkestralni barvni učinki, ki posnemajo janjičarske (turške) zvočne vzorce. Mozart je te učinke vključil premišljeno, da je poudaril ambient seraja in kontrast med svetovoma.

Ena najbolj znanih in tehnično zahtevnih arij v operi je Konstančina "Martern aller Arten" ("Muke vseh vrst"), ki jo nekateri primerjajo s koncertnim stavkom zaradi zahtevne vokalne linije in pretkanih orkestralnih dialogov; v tej ariji jo spremljajo orkester in štirje solistični instrumenti, zato je za pevko izjemno zahtevna. Poleg nje opera vsebuje tudi virtuozne ensembleske prizore, duete in komične vložke, ki izhajajo iz singspielske tradicije.

Opera je bila komercialno uspešna in je Mozartu prinesla pomemben finančni priliv, vendar kasnejše ponovitve niso bile vedno ustrezno plačane, zato skladatelja delo ni obogatilo v dolgotrajnem smislu. Ko je Jožef II. po poslušanju predstave komentiral, da je v njej "preveč not", naj bi Mozart odvrnil: "Not je ravno toliko, kot bi jih moralo biti." (Anekdota v različicah kroži v virih kot simbol Mozartovega duha in prepričanja v glasbeno popolnost svojega dela.)

Ugrabitev iz seraja je pomembna zaradi svoje kombinacije lahkotnosti in glasbene globine: združuje operno dramo, virtuoznost in elemente narodnostne eksotike. Tematsko poudarja ideje usmiljenja in sprave — v končni sceni pa se paša Selim pokaže kot milostljiv gospodar, kar je pomenljivo zaradi takratnih pričakovanj in stereotipov o »turškem« v evropski umetnosti.

Delo ima tudi trajen odmev v operni literaturi in pogosto ostaja del repertoarjev opernih hiš po svetu; številne zvočne in video posnetke ter strokovne analize so posvetile pozornost tako vokalnim izzivom kot orkestraciji in dramaturgiji. Za poslušalca danes ponuja vpogled v glasbeno iznajdljivost Mozarta in v kulturne imaginarije 18. stoletja.