Ehrenfried Walther von Tschirnhaus: matematik, fizik in soodkritelj porcelana

Ehrenfried Walther von Tschirnhaus — nemški matematik in fizik, soodkritelj evropskega porcelana, avtor Tschirnhausove transformacije in pionir optike.

Ehrenfried Walther von Tschirnhaus (ali Tschirnhausen) (10. april 1651 – 11. oktober 1708) je bil nemški matematik, fizik, zdravnik in filozof. Rodil se je v Kieslingswalde v Saski in izhajal iz plemiške družine. V mladosti se je izobraževal na različnih univerzah in med potovanji po Evropi navezal stike z vodilnimi znanstveniki svojega časa, kar mu je omogočilo širok interdisciplinaren pristop k raziskavam.

Delo pri raziskavah mineralov in razvoj porcelana

Konec sedemnajstega stoletja je bil Tschirnhaus zadolžen za raziskavo mineralov na Saškem, kjer je imel vladni položaj kot dvorski znanstvenik in svetovalec. V tem okviru je izvajal sistematične poskuse z visokimi temperaturami, taljenjem in mešanjem lokalnih surovin. S svojim pomočnikom Johannom Friedrichom Böttgerjem je eksperimentalno odkril način izdelave evropskega trdega porcelana (t. i. „hard-paste“), za katerega je bila ključna uporaba primerne gline (kaolin) in visoke temperature žganja. Pred tem je bil visokokakovosten porcelan znan predvsem iz Azije, evropska proizvodnja pa je bila omejena in manj kakovostna.

Matematične zasluge

Tschirnhausovo delo v matematiki je najbolj znano po t. i. Tschirnhausovi transformaciji. Ta transformacija omogoči iz dane algebrske enačbe odstraniti nekatere vmesne člene in jo tako poenostaviti, kar je bilo pomembno pri poskusih reševanja višjih polinomskih enačb. Njegove ideje so vplivale na nadaljnji razvoj algebraičnih metod in so se uporabljale v poskusih poenostavljanja problema reševanja kvintike in drugih zahtevnih enačb. Spominjamo se ga tudi po t. i. Tschirnhausovi kocki, geometrijskem konstruktu, ki nosi njegovo ime.

Optika, fizikalni poskusi in tehnike poliranja

Njegovo delo na področju fizike je vključevalo tudi raziskave iz optike. V sodelovanju z Martinom Knorrom je razvil izboljšano tehniko poliranja steklenih in kovinskih površin, ki se je uporabljala pri izdelavi leč in ogledal. Izdeloval je zmogljive žariščne leče in velike žareče konkavne površine, s katerimi je dosegal izjemno visoke temperature — te naprave so mu omogočile taljenje in analizo različnih surovin. Pripravljal je tudi visokokakovostna žareča stekla, ki jih je uporabljal v poskusih za preiskave tališč, učinke segrevanja in lastnosti materialov pri ekstremnih temperaturah.

Vpliv in zapuščina

Tschirnhaus je bil tipičen primer znanstvenika zgodnjega novega veka: ukvarjal se je hkrati z matematiko, fiziko, eksperimentalno tehniko in praktičnimi industrijskimi vprašanji. Čeprav je bila njegova vloga pri razvoju evropskega porcelana dolgo časa zasenčena z imenom Böttger, sodobni zgodovinski viri poudarjajo, da je Tschirnhaus prispeval ključne eksperimentalne metode in ideje, brez katerih Meissenski manufakturni preboj ne bi bil možen. Njegova dela in izumi so vplivali na nadaljnji razvoj optike, proizvodnje stekla in materialnih raziskav v Evropi.

• Glavne zasluge: uvedba eksperimentalnih metod za proizvodnjo trdega porcelana, Tschirnhausova transformacija v algebri, izboljšave v poliranju leč in ogledal.
• Pomembno za zgodovino tehnike: uporaba žariščnih leč in visokotemperaturnih postopkov pri raziskavah materialov.
• Zgodovinski pomen: premik evropske keramike s preučevanja le umetniških izdelkov na sistematično industrijsko proizvodnjo.

Tschirnhaus je umrl leta 1708; njegovo ime ostaja pomembno v zgodovini znanosti kot primer vsestranskega raziskovalca, ki je prekrižal meje med teoretično matematiko in praktično eksperimentalno znanostjo.

Išči po črki