Svet Evrope: 47 držav, zaščita človekovih pravic in sedež v Strasbourgu
Svet Evrope (francosko Conseil de l'Europe, nemško Europarat) je mednarodna organizacija 46 držav članic v evropski regiji. (Do leta 2022 je imel Svet Evrope 47 članic; po izključitvi Rusije je število članic trenutno 46.) Eden njegovih prvih uspehov je bila Evropska konvencija o človekovih pravicah iz leta 1950, ki je podlaga za Evropsko sodišče za človekove pravice. Konvencija je vzpostavila skupni pravni okvir za varstvo temeljnih pravic v Evropi in državam članicam nalaga obveznost, da spoštujejo določene standarde za zaščito človekovih pravic.
Sedež Sveta Evrope je v Strasbourgu na francosko-nemški meji. Prvotni kraj srečanj je bil v mestni univerzitetni palači. Zdaj je na tem mestu Palais de l'Europe, ki je od središča mesta oddaljena približno dva kilometra. Članstvo je odprto za vse evropske demokracije, ki sprejemajo načelo pravne države in svojim državljanom zagotavljajo temeljne človekove pravice, državljanske pravice in svoboščine ter spoštovanje pravic manjšinskih skupin. Poleg splošnih meril članice sprejemajo tudi številne mednarodne pogodbe in protokole Sveta Evrope, ki razširjajo varstvo na področjih, kot so socialne pravice, boj proti korupciji, preprečevanje trgovine z ljudmi in varstvo jezikovnih in narodnostnih manjšin.
Sveta Evrope ne smemo zamenjevati s Svetom Evropske unije ali Evropskim svetom, saj je ločena organizacija in ni del Evropske unije. Vendar so vse države članice Evropske unije tudi države članice Sveta Evrope. Sodelovanje med Sveto Evrope in Evropsko unijo poteka na številnih področjih — zlasti pri uresničevanju človekovih pravic, demokracije in vladavine prava — vendar ostajata ločeni instituciji z različnimi nalogami in pristojnostmi.
Glavne institucije in mehanizmi
- Parlamentarna skupščina (PACE): sestavljena iz izvoljenih poslancev nacionalnih parlamentov članic, ki razpravlja o vprašanjih človekovih pravic, demokracije in vladavine prava ter sprejema priporočila.
- Odbor ministrov: izvršilno telo, ki sestavljajo zunanji ministri držav članic (ali njihovi stalni predstavniki) in nadzira izvrševanje sodb Evropskega sodišča za človekove pravice.
- Sekretar General: izvršni direktor in predstavnik organizacije, izvoljen s strani Parlamentarne skupščine na predlog Odbora ministrov; vodi generalni sekretariat in skrbi za izvajanje programov.
- Evropsko sodišče za človekove pravice: sodni organ, kjer lahko posamezniki (če so izčrpali notranje pravne poti) vložijo pritožbo zaradi kršitve pravic, zagotovljenih z Evropsko konvencijo o človekovih pravicah.
- Komisar za človekove pravice: neodvisna funkcija, ki obiskuje države članice, spremlja stanje človekovih pravic in daje priporočila za izboljšave.
- Kongres lokalnih in regionalnih oblasti: zastopa interese lokalnih skupnosti in spodbuja decentralizacijo ter varstvo lokalne demokracije.
Pomembne pogodbe in področja dela
Poleg Evropske konvencije o človekovih pravicah Svet Evrope upravlja številne druge mednarodne pogodbe, med katerimi so Evropska socialna listina (varstvo socialnih in gospodarskih pravic), Okvirna konvencija za zaščito narodnih manjšin, pogodbe za boj proti korupciji, pranja denarja, ter proti trgovini z ljudmi in terorizmu. Organizacija tudi izvaja programe tehnične pomoči, izobraževanja in monitoringa za izboljšanje upravljanja, pravosodja in medijske svobode v državah članicah.
Kako deluje varstvo pravic
Posamezniki, nevladne organizacije in države lahko vlagajo pritožbe ali pritožbe zoper državo članico pred Evropskim sodiščem za človekove pravice, če menijo, da je prišlo do kršitve pravic iz Konvencije. Po obsodbi sodišča Odbor ministrov spremlja izvrševanje sodb in zahteva, da država odpravi kršitev (na primer z denarnimi odškodninami ali zakonodajnimi spremembami). Ta mehanizem daje Konvenciji izvršilno moč v praksi.
Sodobni izzivi in vloga danes
Svet Evrope še naprej igra ključno vlogo pri spodbujanju demokracije, vladavine prava in varstva človekovih pravic v Evropi. Sooča se z izzivi, kot so nazadovanje demokratičnih standardov v nekaterih državah, potrebe po hitri odzivnosti ob kršitvah človekovih pravic in prilagajanju novim grožnjam (digitalne pravice, varstvo podatkov, dezinformacije). Kljub temu ostaja pomembno foruma za meddržavni dialog, razvoj evropskih pravnih standardov in zaščito posameznikovih pravic po celotnem evropskem prostoru.
Evropska zastava: najprej jo je uporabljal Svet Evrope, nato pa jo je sprejela Evropska unija
Sorodne strani
- Evropska unija
- Evropska konvencija o človekovih pravicah
- Evropsko sodišče za človekove pravice
- Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi
- Evropska listina o regionalnih ali manjšinskih jezikih
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je Svet Evrope?
O: Svet Evrope je mednarodna organizacija, ki jo sestavlja 47 držav članic v evropski regiji.
V: Kaj je bil eden od prvih uspehov Sveta Evrope?
O: Eden prvih uspehov Sveta Evrope je bila ustanovitev Evropske konvencije o človekovih pravicah leta 1950, ki je podlaga za Evropsko sodišče za človekove pravice.
V: Kje je sedež Sveta Evrope?
O: Svet Evrope ima sedež v Strasbourgu na francosko-nemški meji. Prvotni sedež Sveta je bil v univerzitetni palači, ki pa jo je zdaj nadomestila Palais de l'Europe, ki je od središča mesta oddaljena približno dva kilometra.
V: Kdo lahko postane član Sveta Evrope?
O: Članica Sveta Evrope lahko postane vsaka evropska demokracija, ki sprejema načelo pravne države in svojim državljanom zagotavlja temeljne človekove pravice, državljanske pravice in svoboščine ter spoštuje pravice manjšin.
V: Ali je Svet Evrope del Evropske unije?
O: Ne, Svet Evrope je ločena organizacija in ni del Evropske unije. Vendar so vse države članice Evropske unije tudi članice Sveta Evrope.
V: Zakaj je bila Rusija leta 2022 izključena iz Sveta Evrope?
O: Rusija je bila leta 2022 izključena iz Sveta Evrope zaradi ruske invazije na Ukrajino leta 2022.
V: Koliko držav članic sestavlja Svet Evrope?
O: Svet Evrope sestavlja 47 držav članic v evropski regiji.
