Hrvaški narodni odpor – ustaška emigrantska teroristična organizacija
Hrvaški narodni odpor (hrvaško Hrvatski narodni odpor, v nadaljevanju Odpor) je bila teroristična ustaška emigrantska organizacija, ustanovljena v 50. letih 20. stoletja. Njena glavna ideja je bila rušenje Jugoslavije in ustanovitev samostojne, etnično čiste hrvaške države, kot jo je zastopala ustaška ideologija Anteja Pavelića in pisanja Milega Budaka. Leta 1955 jo je v izgnanstvu ustanovil ustaški funkcionar in vojni zločinec Vjekoslav Luburić, nekdanji glavni stražar koncentracijskega taborišča Jasenovac. Luburić je kasneje v 1969 umrl v izgnanstvu (umor v Španiji), vendar je organizacija delovala še več desetletij.
Izhodišča in ideologija
Odpor je temeljil na radikalnem hrvaškem nacionalizmu in ustaški ideologiji. V svojih izjavah je jasno izražal sovraštvo do Jugoslavije in sklepal, da je treba to državo "uničiti z vsemi sredstvi": diplomatsko, propagandno ali z nasiljem. V besedilu, ki so ga javno objavili, so zapisali (navedba izvirnega besedila):
"[Jugoslovanstvo in Jugoslavijo] imamo za največje in edino zlo, ki je povzročilo sedanjo nesrečo [...] Zato vsako neposredno ali posredno pomoč Jugoslaviji štejemo za izdajo hrvaškega naroda [...] Jugoslavijo je treba uničiti - pa naj bo to s pomočjo Rusov ali Američanov, komunistov, nekomunistov ali antikomunistov - s pomočjo vseh, ki si želijo uničenja Jugoslavije: uničiti z dialektiko besede ali dinamitom - vendar za vsako ceno uničiti."
Mednarodne povezave
Med delovanjem Luburića je Odpor vzpostavil stike s sorodnimi skrajno desnimi in fašističnimi skupinami v Evropi, zlasti v Nemčiji in Španiji, kjer so delovali tudi bivši nacistični in fašistični veterani. Posebno tesne so bile vezi s špansko fašistično skupino, znano kot "modra garda". Organizacija je delovala kot del širše mreže ustaških organizacij v izgnanstvu, kar je vključevalo podružnice in simpatizerje v Avstraliji, ZDA in zahodni Evropi. V Avstraliji je delovala podružnica v Melbournu, povezana s sedežem Odpor v Španiji; avstralsko vejo je vodil ustaš Srečko Blaz Rover.
Metode delovanja in kriminalne dejavnosti
Odpor je bil vpleten v številna kazniva dejanja: izsiljevanje, poskuse umora, ugrabitve, bombne napade in druge oblike nasilja ter terorizma. Organizacija je pogosto vzdrževala stike z organiziranim kriminalom v poskusih sklepanja zavezništev in pridobivanja sredstev ter logistične podpore; poročali so o povezavah s kriminalnim podzemljem, mednarodnimi mafijnimi strukturami (v nekaterih poročilih celo z La Cosa Nostra) ter z različnimi lažnimi in paravojnimi skupinami (v izvirnem besedilu omenjena Začasnoirsko republikansko armado in hrvaška mafija v San Pedru).
Najbolj znane teroristične akcije
Organizacija je izvedla ali podpirala več spektakularnih napadov proti predstavništvom Jugoslavije in civilnim tarčam v tujini. Med najbolj odmevnimi so:
- Ugrabitev letala družbe Trans World Airlines (TWA) 10. septembra 1976 na relaciji New York–Chicago; pet ugrabiteljev je letalo preusmerilo preko Nove Fundlandije in Islandije v Pariz. Medtem ko so zahtevali izpustitev ujetnikov in drugih pogojev, so napovedali bombo postavljeno na Grand Central Station v New Yorku. Ko so oblasti razkrile lokacijo bombe, je pri poskusu deaktivacije prišlo do eksplozije: ubil je en policist, tri osebe so bile ranjene. Po izvedenem dogodku so se ugrabitelji v Parizu predali tamkajšnji policiji.
- Vodja ugrabiteljev Zvonko Bušić in njegova žena Julienne Bušić sta bila maja 1977 v ZDA obsojena na podlagi ameriških zveznih obtožb letalskega piratstva in umora; prvotno obsojena na dosmrtno ječo (kasnejše pravne odločitve in pogoji so omogočili predčasne izpuste).
- Uboj jugoslovanskega diplomata in veleposlanika Vladimira Rolovića, ki ga je izvedel Miro Barešić (akcija, povezana z emigrantskimi skrajneži).
- Več bombnih napadov in poskusov v različnih mestih: v beograjskih kinematografih, napadi na let JAT 367 (1972) ter številni napadi in napovedi bomb v Združenih državah Amerike in Evropi.
Napadi v ZDA in sodni primeri
V poznih 1970-ih in zgodnjih 1980-ih je bil Odpor aktiven tudi v ZDA. Leta 1980 so poročali o petih bombnih napadih, med katerimi so bili napadi na sedež jugoslovanskega bančnega urada (17. marec 1980), dom jugoslovanskega veleposlanika (3. junij 1980) in pisarne Yugoslavian Airlines v New Yorku (4. julij 1981). Ena izmed najbolje znanih akcij je bila že omenjena ugrabitev leta 1976, ki je povzročila obsežno medijsko pozornost in pravne postopke. Po aretacijah so sledili dolgoletni sodni postopki; Zvonko Bušić je bil več let zaprt, Julienne Bušić pa je bila pogojno izpuščena leta 1989. Zvonko Bušić je bil pozneje (julij 2008) pogojno izpuščen in izgnan v Republiko Hrvaško.
Prepovedi, odzivi in razpad
Države gostiteljice so se odzvale z varnostnimi in pravnimi ukrepi: Odpor je bil v Nemčiji prepovedan zaradi terorističnih dejavnosti in povezav s kriminalnim podzemljem. Voditelji organizacije so poskušali v javnosti distancirati uradne veje od bolj ekstremnih "odpadniških" elementov, vendar so številna dejanja potrdila organiziran in sistematičen značaj nasilja. Poleg neposrednih terorističnih dejanj je Odpor izdajal tudi propagandno revijo Drina, s katero je širila svojo ideologijo in mobilizirala emigrantsko skupnost.
Posledice in zapuščina
Dejanja Odpor so imela dolgoletne posledice: žrtve napadov, diplomatske napetosti in pravni spori, ki so v nekaterih primerih trajali desetletja. V času po osamosvojitvi Hrvaške so se pojavile tudi sporne poteze, kot je bila vloga nekaterih nekdanjih ujetnic ali obsojenih oseb v uradnih položajih (v izvirnem besedilu omenjena imenovanja in protesti, ki so sledili). Organizacija je uradno prenehala delovati okoli razpada Jugoslavije; v izvirnem besedilu je navedeno, da je bila ukinjena leta 1991, čeprav so se posamezni člani in simpatizerji še naprej pojavljali v političnih, družbenih in kriminalnih funkcijah v različnih državah.
Odpor ostaja primer, kako ekstremna emigrantska organizacija lahko v povezavi z mednarodnim kriminalom in skrajnimi ideologijami izvaja teroristične dejavnosti v 2. polovici 20. stoletja ter kako so zadeve, povezane z odgovornostjo in reintegracijo posameznikov, ostajale sporne tudi po političnih spremembah v regiji.
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je bil cilj hrvaškega narodnega odpora?
O: Cilj Hrvaškega narodnega odpora (Odpor) je bil uničiti Jugoslavijo in ustanoviti neodvisno Hrvaško, pri čemer je sledil viziji ustaškega vodje Anteja Pavelića in ideologiji Milega Budaka.
V: Kdo je ustanovil Odpor?
O: Odpor je leta 1955 ustanovil pobegli ustaški vojni zločinec Vjekoslav Luburić, glavni stražar koncentracijskega taborišča Jasenovac.
V: Kakšne odnose je imel Odpor z drugimi organizacijami?
O: Medtem ko je bil Luburić vodja te organizacije, je Odpor vzdrževal redne stike z združenji nacističnih vojnih veteranov v Nemčiji in Španiji. Zelo tesne odnose je vzpostavil s španskimi fašističnimi veterani "modre garde".
V: Kje je imel Odpor sedež svoje avstralske podružnice?
O: Avstralska podružnica Odpor je imela sedež v Melbournu. Povezana je bila s sedežem Odpor v Španiji in drugimi vejami ustaškega gibanja po svetu.
V: Katere vrste zločinov so bile povezane z Odporom?
O: Odpor je bil močno vpleten v izsiljevanje, poskuse umorov, izsiljevanje, ugrabitve, teroristične bombne napade in druge nasilne zločine.
V: Kateri primer kaže, kako daljnosežna so bila njihova dejanja?
O: Primer, ki kaže, kako daljnosežna so bila njihova dejanja, je ugrabitev leta Trans World Airlines iz New Yorka v Chicago 10. septembra 1976, ki so ga s potniki na krovu preusmerili v Pariz. Prav tako so na postaji Grand Central Station podtaknili bombo, ki je ubila enega policista in ranila tri druge, ko so jo poskušali deaktivirati.
V: Kako se je predsednik Franjo Tuđman odzval, ko je izvedel za te dogodke?
O: Ko je predsednik Franjo Tuđman izvedel za te dogodke, je za svetovalko hrvaškega veleposlanika v ZDA imenoval Julienne Bušić (obsojeno teroristko), zaradi česar so protestirale različne skupine, kot sta Newyorško združenje za pomoč newyorškim policistom in Kathlyn Murray (vdova policistke, ki jo je ubila bomba).
