Začasna irska republikanska armada (PIRA): zgodovina, cilji, razpad
Začasna irska republikanska armada je bila irska republikanska paravojaška organizacija, ki je želela združiti Irsko in z oboroženo silo izločiti Severno Irsko iz Združenega kraljestva, predvsem v obdobju nemirov. Leta 1969 se je odcepila od Irske republikanske armade (IRA). Njene nasilne dejavnosti so se uradno končale z nasledstvom premirij in mirovnega procesa konec 1990-ih; organizacija je svoje oborožene akcije postopoma opustila, končno pa je javno razglasila konec oboroženega boja leta 2005. V različnih obdobjih svoje zgodovine se je po ocenah v članstvo vključilo približno 10.000 ljudi. Leta 2002 je bilo po poročilih še približno 1.000 oseb povezanih z organizacijo, od tega okoli 300 v aktivni službi. Julija 2005 je PIRA razglasila konec oboroženega boja, pozneje istega leta pa so bile deponirane in uničene preostale zaloge orožja pod nadzorom neodvisnih komisij.
Izvor in razkol
Začasna IRA (pogosto imenovana PIRA, Provos ali preprosto IRA) se je pojavila konec šestdesetih let prejšnjega stoletja kot odziv na spopade med republikanskimi in lojalističnimi skupinami ter na odziv britanskih sil. Glavni razkol je potekal med 'Provisional' (začasnimi) in 'Official' (uradnimi) krili IRA; začasni so prevzeli bolj militantno strategijo oboroženega upora proti britanski prisotnosti v Severni Irski. PIRA je razvila mrežo aktivnih enot in celično-organizacijsko strukturo, ki je omogočala dolgo trajanje oboroženega povzemanja.
Cilji in taktike
Njen glavni politični cilj je bil izločitev Severne Irske iz Združenega kraljestva in vzpostavitev enotne irske države, pogosto z izrazitim socialističnim in republikanskim programom. Cilje je skušala doseči z mešanico oboroženih napadov, sabotažnih dejanj, atentatov, eksplozij in vohunskih ter logističnih operacij, hkrati pa je PIRA uporabljala tudi politične strategije prek povezav s stranko Sinn Féin. Taktike so vključevale avtomobilske in cestne bombe, bolj sofisticirane eksplozivke, obkoljevalne in ciljne strelske akcije, mortar napade ter organiziranje logistične mreže za pridobivanje orožja in financ.
Konflikti in žrtve
V obdobju, ki ga v širšem pomenu imenujemo “the Troubles” (nemiri), je bilo v Severni Irski in povezano na Irskem otoku več tisoč žrtev; PIRA je bila odgovorna za številne smrtne primere in ranjene, tako med civilisti kot med vojaškimi in policijskimi cilji. Njihovi glavni nasprotniki so bili britanska vojska, Kraljeva ulstrska policija in lojalistične paravojaške skupine, kot so Ulstrski prostovoljci. Konflikt je bil zaznamovan z visokim stopnjo nasilja, internacijami, protesti in več spornih dogodkov, ki so dolgotrajno vplivali na odnose med skupnostmi.
Politična dimenzija in mirovni proces
Povezava med PIRA in političnim krilom Sinn Féin je postopoma privedla do strateškega premika v korist političnega udejstvovanja. Pomembni prelomni trenutki vključujejo občasna premirja (prvo večje premirje leta 1994, kratkotrajno prekinjeno leta 1996, nato ponovno vzpostavljeno leta 1997) in pogajanja, ki so vodila do velikih sprememb v političnem dogovoru. Vrhunec mirovnega procesa je bil podpis Dobrega petka (Belfast) sporazuma leta 1998, ki je vzpostavil nove oblike vladanja v Severni Irski in mehanizme za razorožitev in demilitarizacijo.
Razorožitev in razgradnja oboroženih struktur
Po večletnih pogajanjih je PIRA postopoma prenehala z oboroženimi operacijami; julija 2005 je organizacija javno razglasila konec oboroženega boja. Deponiranje in uničenje orožja je potekalo pod nadzorom neodvisne komisije (Independent International Commission on Decommissioning), ki je potrdila, da je bilo orožje, strelivo in drugi borbeni materiali v veliki meri onemogočeni in odstranjeni.»
Struktura in terminologija
Začasno irsko republikansko armado pogosto imenujejo IRA, PIRA ali Provos; podporniki in člani so jih včasih imenovali preprosto vojska ali RA, medtem ko so sami člani pogosto obravnavani kot "prostovoljci". Organizacija je imela vrsto regionalnih poveljstev, komandnih teles in specializiranih enot za različne vrste operacij.
Mednarodni in pravni status
IRA je v Združenem kraljestvu uvrščena na seznam prepovedanih organizacij v skladu z Zakonom o terorizmu iz leta 2000. Na seznamu nezakonitih organizacij je tudi v Republiki Irski. Združene države Amerike IRA ne uvrščajo na seznam "tujih terorističnih organizacij", ampak jo uvrščajo v kategorijo "drugih izbranih terorističnih skupin", ki jih spremljajo v okviru boja proti mednarodnemu terorizmu.
Po razpadu PIRA: disidenti in trajni vpliv
Kljub formalnemu koncu oboroženega boja so se pojavile odcepniške skupine, kot sta Continuity IRA in Real IRA, ki so zavrnile mirovni proces in nadaljevale z nasiljem ter so bile odgovorne za posamezne napade, tudi za enim najbolj usodnih dogodkov po podpisu sporazuma — bombnim napadom v Omaghu (1998), ki ga je izvedla Real IRA. Mirovni proces, razorožitev in politična integracija so v naslednjih letih privedli do pomembnih institucionalnih sprememb, a tudi do dolgotrajnih družbenih in psiholoških posledic za prizadete skupnosti.
Zaključek
Začasna irska republikanska armada je bila osrednji akter v več desetletnem konfliktu na Irskem. Njena zgodba vključuje radikalizacijo, oboroženo kampanjo, politično preusmeritev in končno postopno razorožitev v okviru širšega mirovnega procesa. Nasledstvo PIRA se kaže v političnih spremembah, v trajnih razpravah o pomenu in posledicah oboroženega odporništva ter v prizadevanjih za spravo in obnovo v regiji.
Člani IRA so leta 2009 uprizorili rekonstrukcijo
Pregled strategij
Prva strategija IRA je bila, da s silo uniči severnoirsko upravo ter poškoduje ali ubije dovolj britanskih vojakov in policistov, da bi britanska vlada odšla. IRA je novačila prostovoljce. Še več prostovoljcev so pridobili po napadu na Krvavo nedeljo leta 1972, ko je britanska vojska streljala na protestnike. IRA je nato napadla britanske vojaške in gospodarske cilje. Podpirali so jo z orožjem in finančnimi sredstvi iz Libije in nekaterih skupin v Združenih državah Amerike.
IRA je februarja 1975 pristala na premirje, ki je trajalo skoraj eno leto. Nato se je IRA odločila, da s prekinitvijo ognja ne bo mogla doseči svojih ciljev. Zato je IRA začela izvajati novo strategijo, znano kot "dolga vojna". S tem se je začela izčrpavalna vojna proti Britancem. Poleg tega je prek politične stranke Sinn Féin izvajala več političnih dejavnosti.
Irska gladovna stavka leta 1981 je IRA pomagala pridobiti podporo in zmagati na volitvah. To je privedlo do strategije Armalite in volilne skrinjice, katere cilj je bil izvajati več političnih dejavnosti. Zaradi neuspešnega poskusa več vojaških napadov so republikanski voditelji začeli iskati politično rešitev. Sinn Féin se je bolj oddaljil od IRA. Po pogajanjih s Socialdemokratsko in laburistično stranko (SDLP) in britanskimi javnimi uslužbenci je IRA leta 1994 sklenila prekinitev ognja. Pričakovali so, da bo Sinn Féin vključen v politične pogovore za rešitev sporov. Ko je britanska vlada zahtevala razorožitev IRA, preden je Sinn Féinu dovolila sodelovanje v pogovorih, je IRA februarja 1996 preklicala prekinitev ognja.
Po ponovni vzpostavitvi prekinitve ognja julija 1997 je bil Sinn Féin sprejet v vsestrankarske pogovore. Tako je bil leta 1998 sklenjen Sporazum na veliki petek. V oboroženi kampanji IRA, predvsem na Severnem Irskem, pa tudi v Angliji in celinski Evropi, je umrlo približno 1 800 ljudi. Med mrtvimi je bilo približno 1 100 pripadnikov britanskih varnostnih sil in približno 640 civilistov. Sama IRA je izgubila 275-300 pripadnikov od približno 10.000 v 30-letnem obdobju.
28. julija 2005 je vojaški svet IRA napovedal konec oborožene kampanje. IRA je izjavila, da bo uporabljala le politične in demokratične postopke. Kmalu zatem je IRA uničila svoje orožje in bombe.
Od začasne IRA sta se leta 1986 odcepili dve manjši skupini, in sicer Continuity IRA leta 1986 in Real IRA leta 1997. Obe zavračata Sporazum iz Velikega petka in se še naprej ukvarjata s paravojaško dejavnostjo.
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je bila Začasna irska republikanska armada?
O: Začasna irska republikanska armada (PIRA) je bila irska republikanska paravojaška organizacija, ki je želela združiti Irsko z uporabo oborožene sile za izločitev Severne Irske iz Združenega kraljestva, predvsem v obdobju The Troubles.
V: Kdaj se je odcepila od Irske republikanske armade (IRA)?
O: PIRA se je od IRA odcepila leta 1969.
V: Koliko ljudi je bilo članov PIRA?
O: V obdobju delovanja je bilo v PIRA včlanjenih približno 10 000 ljudi.
V: Kdo so bili njeni nasprotniki?
O: Njeni nasprotniki so bili britanska vojska, Kraljevi ulstrski policijski urad in lojalistične paravojaške skupine, kot so Ulstrski prostovoljci.
V: Kakšen je bil njen cilj?
O: Cilj PIRA je bil izločitev Severne Irske iz Združenega kraljestva in ustanovitev socialistične republike znotraj združene Irske. To je poskušala doseči z oboroženimi napadi in eksplozijami ter s političnim prepričevanjem.
V: Kako se je imenovala za svoje člane?
O: PIRA svoje člane običajno imenuje prostovoljci.
V: Ali je v nekaterih državah uvrščena na seznam terorističnih organizacij?
O: Da, na seznamu nezakonitih organizacij je tako v Združenem kraljestvu v skladu z zakonom o terorizmu iz leta 2000 kot v Republiki Irski. Poleg tega jih ameriška vlada sicer ni uradno uvrstila na seznam "tujih terorističnih organizacij", vendar so vključeni v kategorijo "drugih izbranih terorističnih skupin, ki so prav tako pomembne v svetovni vojni proti terorizmu".
