Začasna irska republikanska armada
Začasna irska republikanska armada je bila irska republikanska paravojaška organizacija, ki je želela združiti Irsko in z oboroženo silo izločiti Severno Irsko iz Združenega kraljestva, predvsem v obdobju nemirov. Leta 1969 se je odcepila od Irske republikanske armade (IRA). Njene nasilne dejavnosti so se uradno končale leta 1997. V tem času je bilo v njej včlanjenih približno 10.000 ljudi. Leta 2002 jih je ostalo približno 1.000; 300 jih je bilo še vedno v aktivni službi. Julija 2005 je uničila vse svoje orožje in bombe.
Njeni nasprotniki so bili britanska vojska, Kraljeva ulstrska policija in lojalistične paravojaške skupine, kot so Ulstrski prostovoljci. Cilj PIRA je bil izločitev Severne Irske iz Združenega kraljestva in ustanovitev socialistične republike znotraj združene Irske. To je poskušala doseči z oboroženimi napadi in eksplozijami ter s političnim prepričevanjem.
Začasno irsko republikansko armado imenujejo tudi IRA, PIRA, Provos, njeni podporniki pa vojska ali RA. PIRA svoje člane običajno imenuje prostovoljci. IRA je v Združenem kraljestvu uvrščena na seznam v skladu z Zakonom o terorizmu iz leta 2000. Na seznamu nezakonitih organizacij je tudi v Republiki Irski. Združene države Amerike IRA ne uvrščajo na seznam "tujih terorističnih organizacij", ampak jo uvrščajo v kategorijo "drugih izbranih terorističnih skupin, ki prav tako veljajo za pomembne v svetovni vojni proti terorizmu".
Člani IRA so leta 2009 uprizorili rekonstrukcijo
Pregled strategij
Prva strategija IRA je bila, da s silo uniči severnoirsko upravo ter poškoduje ali ubije dovolj britanskih vojakov in policistov, da bi britanska vlada odšla. IRA je novačila prostovoljce. Še več prostovoljcev so pridobili po napadu na Krvavo nedeljo leta 1972, ko je britanska vojska streljala na protestnike. IRA je nato napadla britanske vojaške in gospodarske cilje. Podpirali so jo z orožjem in finančnimi sredstvi iz Libije in nekaterih skupin v Združenih državah Amerike.
IRA je februarja 1975 pristala na premirje, ki je trajalo skoraj eno leto. Nato se je IRA odločila, da s prekinitvijo ognja ne bo mogla doseči svojih ciljev. Zato je IRA začela izvajati novo strategijo, znano kot "dolga vojna". S tem se je začela izčrpavalna vojna proti Britancem. Poleg tega je prek politične stranke Sinn Féin izvajala več političnih dejavnosti.
Irska gladovna stavka leta 1981 je IRA pomagala pridobiti podporo in zmagati na volitvah. To je privedlo do strategije Armalite in volilne skrinjice, katere cilj je bil izvajati več političnih dejavnosti. Zaradi neuspešnega poskusa več vojaških napadov so republikanski voditelji začeli iskati politično rešitev. Sinn Féin se je bolj oddaljil od IRA. Po pogajanjih s Socialdemokratsko in laburistično stranko (SDLP) in britanskimi javnimi uslužbenci je IRA leta 1994 sklenila prekinitev ognja. Pričakovali so, da bo Sinn Féin vključen v politične pogovore za rešitev sporov. Ko je britanska vlada zahtevala razorožitev IRA, preden je Sinn Féinu dovolila sodelovanje v pogovorih, je IRA februarja 1996 preklicala prekinitev ognja.
Po ponovni vzpostavitvi prekinitve ognja julija 1997 je bil Sinn Féin sprejet v vsestrankarske pogovore. Tako je bil leta 1998 sklenjen Sporazum na veliki petek. V oboroženi kampanji IRA, predvsem na Severnem Irskem, pa tudi v Angliji in celinski Evropi, je umrlo približno 1 800 ljudi. Med mrtvimi je bilo približno 1 100 pripadnikov britanskih varnostnih sil in približno 640 civilistov. Sama IRA je izgubila 275-300 pripadnikov od približno 10.000 v 30-letnem obdobju.
28. julija 2005 je vojaški svet IRA napovedal konec oborožene kampanje. IRA je izjavila, da bo uporabljala le politične in demokratične postopke. Kmalu zatem je IRA uničila svoje orožje in bombe.
Od začasne IRA sta se leta 1986 odcepili dve manjši skupini, in sicer Continuity IRA leta 1986 in Real IRA leta 1997. Obe zavračata Sporazum iz Velikega petka in se še naprej ukvarjata s paravojaško dejavnostjo.
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je bila Začasna irska republikanska armada?
O: Začasna irska republikanska armada (PIRA) je bila irska republikanska paravojaška organizacija, ki je želela združiti Irsko z uporabo oborožene sile za izločitev Severne Irske iz Združenega kraljestva, predvsem v obdobju The Troubles.
V: Kdaj se je odcepila od Irske republikanske armade (IRA)?
O: PIRA se je od IRA odcepila leta 1969.
V: Koliko ljudi je bilo članov PIRA?
O: V obdobju delovanja je bilo v PIRA včlanjenih približno 10 000 ljudi.
V: Kdo so bili njeni nasprotniki?
O: Njeni nasprotniki so bili britanska vojska, Kraljevi ulstrski policijski urad in lojalistične paravojaške skupine, kot so Ulstrski prostovoljci.
V: Kakšen je bil njen cilj?
O: Cilj PIRA je bil izločitev Severne Irske iz Združenega kraljestva in ustanovitev socialistične republike znotraj združene Irske. To je poskušala doseči z oboroženimi napadi in eksplozijami ter s političnim prepričevanjem.
V: Kako se je imenovala za svoje člane?
O: PIRA svoje člane običajno imenuje prostovoljci.
V: Ali je v nekaterih državah uvrščena na seznam terorističnih organizacij?
O: Da, na seznamu nezakonitih organizacij je tako v Združenem kraljestvu v skladu z zakonom o terorizmu iz leta 2000 kot v Republiki Irski. Poleg tega jih ameriška vlada sicer ni uradno uvrstila na seznam "tujih terorističnih organizacij", vendar so vključeni v kategorijo "drugih izbranih terorističnih skupin, ki so prav tako pomembne v svetovni vojni proti terorizmu".
