Evropska konvencija o človekovih pravicah (EKČP): pomen in delovanje

Razumevanje EKČP: pomen, delovanje in vloga ESČP pri varovanju človekovih pravic, protokoli in pravne posledice za države članice.

Države, ki so članice Sveta Evrope, so se po drugi svetovni vojni dogovorile, da bodo v Evropi skupno varovale temeljne pravice in svoboščine. Velik del teh določb izhaja iz človekovih pravic iz Splošne deklaracije človekovih pravic in so bile zapisane v mednarodnem sporazumu, imenovanem Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin — v pogovornem jeziku znana tudi kot Evropska konvencija o človekovih pravicah (EKČP). S Konvencijo je bila hkrati ustanovljena tudi Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) v Strasbourgu, katerega sodbe so za pogodbenice zavezujoče (glej člen 46 EKČP). Sodbe ESČP imajo tako mednarodno pravno moč in države so dolžne izpolniti ukrepe, ki jih sodišče predpiše.

Kdaj in kako je nastala EKČP

EKČP je bila podpisana 4. novembra 1950 (v Rimu) in je kasneje začela veljati. Namen Konvencije je bil ustvariti učinkovito pravno orodje za varstvo človekovih pravic v Evropi, kar vključuje možnost posameznikom in državam, da pravico poiščejo pred mednarodnim sodiščem.

Kaj Konvencija varuje

EKČP zajema vrsto temeljnih pravic in svoboščin. Med najbolj ključnimi so:

• pravica do življenja;
• prepoved mučenja in nečloveškega ali ponižujočega ravnanja;
• pravica do poštenega sojenja in pravice obtožencev;
• pravica do zasebnega in družinskega življenja;
• svoboda izražanja, združevanja in veroizpovedi;
• pravice, povezane z lastnino, izobraževanjem in politično participacijo (nekateri vidiki so določeni v protokolih k EKČP).

Protokoli in razvoj sistema

EKČP je bila odprta tudi za spremembe in dopolnitve v obliki protokolov, ki dopolnjujejo ali razširjajo pravice in mehanizme Konvencije. Pomembno je, da se posamezni protokoli ratificirajo ločeno, zato ni vsaka država podpisnica Konvencije samodejno zavezana z vsemi protokoli. Protokoli lahko prinašajo nove pravice ali utrjujejo obstoječe (na primer pravico do izobraževanja ali prepoved diskriminacije) in so del evropskega prava človekovih pravic. Primeri so tudi razširitve, ki se nanašajo na prepoved vsakršne diskriminacije ali odpravo smrtne kazni; ti dodatki so bili sprejeti postopoma in jih morajo posamezne pogodbenice ratificirati, da začnejo veljati zanje. V izvirnem besedilu so omenjeni nekateri vidiki protokolov, na primer pravici do izobraževanja, diskriminacije, in smrtne kazni, ki pojasnjujejo obseg in namen teh dopolnil.

Kako deluje Evropsko sodišče za človekove pravice

ESČP obravnava dve glavni vrsti zadev:

• pritožbe posameznikov ali skupin, ki trdijo, da je država kršila njihove pravice (individualna pritožba);
• tožbe ene države proti drugi (meddržavne zadeve).

Da je pritožba lahko obravnavana, morajo biti izpolnjeni nekateri pogoji, med njimi:

• izčrpanje vseh učinkovitih domačih pravnih sredstev (to pomeni, da je treba navadne sodne poti v državi izkoristiti);
• pritožbo je treba vložiti v določenem časovnem roku po dokončni odločitvi domačega sodišča (trenutno običajno šest mesecev);
• pritožba ne sme biti očitno neutemeljena ali povsem neprimerna za evropsko sodišče.

Po prejemu pritožbe sodniki (izvoljeni za vsak državni članek Sveta Evrope) odločajo o sprejemljivosti in nato — če je pritožba sprejeta — o sami kršitvi in morebitni odškodnini ali drugih ukrepih. ESČP lahko po potrebi izda tudi začasne ukrepe, kadar obstaja neposredna nevarnost nepopravljive škode.

Uresničevanje sodb in nadzor

Sodbe ESČP so zavezujoče za države podpisnice; izpolnjevanje odločitev nadzoruje Odbor ministrov Sveta Evrope, ki spremlja izvrševanje posameznih sodb in sprejetih ukrepov — tako tistih, ki se nanašajo na odškodnino za posameznika (t. i. "just satisfaction"), kot tudi sistemskih sprememb, ki jih država mora izvesti za odpravo strukturnih pomanjkljivosti. Sodišče v nekaterih primerih uporablja tudi pilotno-sodno prakso (pilot-judgment procedure) za reševanje množičnih ali sistemskih kršitev z enotno rešitvijo.

Pomen EKČP za državljane in države

EKČP in ESČP sta v več kot šestdesetletni praksi pomembno vplivala na zaščito človekovih pravic v Evropi. Konvencija:

• nudi posameznikom mednarodno pritožbeno možnost, kadar domači pravni red ne zagotovi učinkovite zaščite;
• spodbuja države k sprejemanju zakonodaje in sodne prakse v skladu s standardi varstva človekovih pravic;
• prispeva k razvoju evropske sodne prakse in pravne doktrine (npr. doktrina "margin of appreciation", interpretacija pravic glede sorazmernosti ipd.).

Za državljane je pomembno vedeti, da EKČP ni zgolj teoretični seznam pravic, ampak delujoč sistem z izvršljivimi sodbami. Če menite, da so vam bile kršene pravice, lahko — ob izpolnjevanju pogojev sprejemljivosti — poiščete varstvo na ESČP. Države pa so skozi proces ratifikacije in podrejanja nadzoru nad izpolnjevanjem sodb prevzele obveznost, da spoštujejo in uresničujejo odločitve tega sodišča.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je Evropska konvencija o človekovih pravicah (EKČP)?

V: Kdaj je bila EKČP napisana?

V: Kaj je Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP)?

V: Kakšen je namen protokolov ESČP?

V: Kakšna je pravna moč odločb, ki jih sprejme ESČP?

V: Kaj lahko oseba stori, če meni, da je evropska država zlorabila njene človekove pravice?

V: Ali morajo vse države članice upoštevati pravila, določena v protokolih ESČP?

Išči po črki