Evropska listina o regionalnih ali manjšinskih jezikih

Evropska listina o regionalnih ali manjšinskih jezikih (ECRML) je evropska pogodba, ki je bila sprejeta leta 1992.

Svet Evrope ga je oblikoval za zaščito in spodbujanje zgodovinskih regionalnih in manjšinskih jezikov v Evropi. Uporablja se le za jezike, ki jih tradicionalno uporabljajo državljani držav pogodbenic in se zelo razlikujejo od večinskega ali uradnega jezika. Pogodba ne ščiti jezikov, ki jih uporabljajo nedavni priseljenci iz drugih držav. Prav tako ne ščiti lokalnih narečij uradnega ali večinskega jezika.

Za zaščito jezika je treba, da ga govorijo prebivalci regije ali območja države ali manjšina v celotni državi (jeziki, kot sta jidiš in romščina, so zajeti v pogodbi, čeprav ni "romske regije").

Pogodba ne zajema nacionalnih uradnih jezikov, zajema pa nekatere regionalne uradne jezike. Katalonščina je na primer uradna samo v eni od španskih regij, zato je lahko upravičena do te pogodbe. Irščina pa ne more, ker je uradni jezik na Irskem, čeprav je manjšinski jezik. Vendar je irščina zaščitena na Severnem Irskem, ker ni uradni ali državni jezik Združenega kraljestva.

Francija je pogodbo podpisala, vendar francoska ustava vladi ne dovoljuje, da bi podpirala drug jezik kot francoščino.

Obstajata dve ravni zaščite. Vsaka država, ki je podpisala pogodbo, mora vsem kvalificiranim jezikom zagotoviti nižjo raven zaščite. Države se lahko odločijo, da bodo nekaterim jezikom zagotovile višjo raven zaščite. Države morajo nato storiti 35 stvari.



Jeziki, zaščiteni z Listino

Tukaj so države, ki so ratificirale Listino, in jeziki, v katerih je bila ratifikacija opravljena:

 Armenija ratifikacija: 25. januar 2002

 Avstrija ratifikacija: 28. junij 2001

 Bosna in Hercegovina ratifikacija: 21. september 2010

 Ratifikacija na Hrvaškem: 5. november 1997

 Ciper ratifikacija: 26. avgust 2002

  • Armenski
  • ciprska maronitska arabščina

 Ratifikacija s strani Češke republike: novembra 2006: 15. november 2006

  • slovaščina (dela II in III, na celotnem ozemlju)
  • poljski (del II; in del III na Moravsko-Sleškem, v okrožjih Frydek-Místek in Karviná)
  • Nemščina (samo drugi del)
  • Romi (samo II. del)

 Danska ratifikacija: 8. september 2000

 Finska ratifikacija: 9. november 1994

 Ratifikacija v Nemčiji: 16. september 1998

 Madžarska ratifikacija: 26. april 1995

 Ratifikacija v Lihtenštajnu: novembra 1997

  • Brez regionalnih ali manjšinskih jezikov

 Luksemburg ratifikacija: 22. junij 2005

  • Brez regionalnih ali manjšinskih jezikov

 Ratifikacija v Črni gori: februarja 2006 ratifikacija: 15. februar 2006

  • Albanski
  • Romani

 Nizozemska ratifikacija: 2. maj 1996

  • zahodnofrizijski jezik (v Furlaniji)
  • limburščina (v Limburgu)
  • Nizkosaksonski jezik (na Nizozemskem)
  • Romi (na Nizozemskem)
  • jidiš (na Nizozemskem)

 Ratifikacija na Norveškem: 10. november 1993

  • Sami (II. in III. del)
  • Kven (samo drugi del)
  • Romi (samo II. del)
  • Scandoromani (samo drugi del)

 Ratifikacija na Poljskem: februarja 2009 ratifikacija: 12. februar 2009

 Romunija ratifikacija 24. oktober 2007

Del II je veljal za:

Del III se je uporabljal za:

 ratifikacija v Srbiji: februarja 2006 ratifikacija: 15. februar 2006

 Slovaška ratifikacija: septembra 2001: ratifikacija: 5. september 2001

 Slovenija ratifikacija: 4. oktober 2000

 Španija ratifikacija: 9. april 2001

  • Aragonese, luenga propia v Aragoniji
  • astursko-leonski, prisoten v Asturiji ter v delu Leona, Zamore, Kantabrije in Ekstremadure (priznan v Asturiji, Kastilji in Leónu ter Mirandi do Douro)
  • baskovščina (uradna v Baskiji in delu Navare)
  • katalonščina, uradna na Balearskih otokih in v Kataloniji; llengua propia v Aragoniji.
  • Valencian (narečje katalonščine, uradno v Valenciji)
  • galicijščina, prisotna v Galiciji ter v delu provinc Asturija, Leon in Zamora (uradno v Galiciji)

 Švedska ratifikacija: 9. februar 2000

  • Finska
  • Meänkieli
  • Sami
  • Romani
  • Jidiš

  Švica ratifikacija: 23. december 1997

 Ratifikacija v Ukrajini: septembra 2005 ratifikacija: 19. september 2005

Ukrajina jezikov ne navaja poimensko, temveč ratificira v imenu "jezikov naslednjih ukrajinskih etničnih manjšin": Ukrajina jim (za razliko od sosednjih držav) odreka ločen etnični in jezikovni status.

 Združeno kraljestvo ratifikacija : 1. julij 2001 (velja; ratificirano 27. marca 2001) otok Man razširitev : 23. april 2003 (izjava z dne 22. aprila 2003)

Vlada Združenega kraljestva je [23. aprila 2003] izjavila, da bi morala Listina veljati tudi za otok Man kot ozemlje, za katerega mednarodne odnose je odgovorna vlada Združenega kraljestva.

  • Cornish (samo člen 2, del II (člen 7))
  • Irski
    (člena 2 in 3, del II (člen 7) in del III (členi 8-14, s pridržki))
  • Škoti (člena 2 in 3, samo del II (člen 7))
  • Škoti kot Ulsterski Škoti (člena 2 in 3, samo del II (člen 7))
  • škotska gelščina
    (člena 2 in 3, del II (člen 7) in del III (členi 8-14, s pridržki))(
    Zakon o britanskem državljanstvu iz leta 1981, priloga 1, člen 1(1)(c)[3], in Zakon o
    gelskem jeziku (Škotska) iz leta 2005 [4])
  • Valižanski jezik
    (člena 2 in 3, del II (člen 7) in del III (členi 8-14, s pridržki))(
    Zakon o valižanskem jeziku iz leta 1967 (razveljavljen 21.12.1993) [5] in Zakon o valižanskem jeziku iz leta 1993 [6])
  • Manščina (Manx Gaelic) (samo člen 2, del II (člen 7))



Sorodne strani

  • Evropski jeziki
  • Okvirna konvencija za varstvo narodnih manjšin
  • Jeziki Evropske unije
  • Jezikovna politika v Franciji
  • Splošna deklaracija o jezikovnih pravicah
  • Vergonha



Vprašanja in odgovori

V: Kaj je Evropska listina o regionalnih ali manjšinskih jezikih?


O: Evropska listina o regionalnih ali manjšinskih jezikih (ECRML) je evropska pogodba, ki je bila sprejeta leta 1992. Zasnoval jo je Svet Evrope za zaščito in spodbujanje zgodovinskih regionalnih in manjšinskih jezikov v Evropi.

V: Ali pogodba ščiti jezike, ki jih uporabljajo nedavni priseljenci iz drugih držav?


O: Ne, pogodba ne ščiti jezikov, ki jih uporabljajo nedavni priseljenci iz drugih držav.

V: Ali ta pogodba ščiti lokalna narečja uradnega ali večinskega jezika?


O: Ne, pogodba ne ščiti lokalnih narečij uradnega ali večinskega jezika. Da bi bil jezik zaščiten, ga morajo govoriti prebivalci regije ali območja države ali manjšina v celotni državi.

V: Ali je irščina primer jezika, ki ga zajema ta pogodba?


O: Da, irščina je lahko upravičena do te pogodbe, tudi če ni "romske regije". Ne more pa, ker je na Irskem uradni jezik, čeprav je manjšinski jezik. Vendar je irščina zaščitena na Severnem Irskem, ker ni uradni ali državni jezik Združenega kraljestva.

V: Ali je francoščina zajeta v tej pogodbi?


O: Francija je pogodbo podpisala, vendar zaradi svoje ustave, ki ne dovoljuje podpore nobenemu drugemu jeziku razen francoščine, francoščina sama ne more biti upravičena do te zaščite.

V: Koliko ravni zaščite ponuja ta pogodba?


O: Ta pogodba ponuja dve ravni zaščite - vsaka država, ki jo je podpisala, mora vsem jezikom, ki izpolnjujejo pogoje, zagotoviti nižjo raven zaščite, medtem ko se lahko odloči, da bo zagotovila višjo raven zaščite, pri čemer mora storiti 35 stvari, da zagotovi ustrezno izvajanje.

AlegsaOnline.com - 2020 / 2023 - License CC3