Regionalni jezik: definicija, pravni status in primeri

Regionalni jezik je jezik, ki se govori na območju, ki je del večje nacionalne države.

Na mednarodni ravni Evropska listina o regionalnih ali manjšinskih jezikih "regionalni ali manjšinski jeziki" pomeni jezike, ki so:

ki jih na določenem ozemlju države tradicionalno uporabljajo državljani te države, ki tvorijo skupino, številčno manjšo od preostalega prebivalstva države, in
ki se razlikujejo od uradnega(-ih) jezika(-ov) te države

Regionalni jezik se po političnem statusu razlikuje od uradnega jezika države, v kateri se govori. Regionalne jezike včasih priznava in varuje regionalna vlada ali država: številne države po svetu priznavajo regionalne jezike in jim dajejo status, kot na primer Valonija, Španija, Italija ali Švica. V drugih primerih država regionalnim jezikom ne podeli statusa uradnega jezika v državi; tako je z regionalnimi jeziki v Franciji, ki se jih lahko učijo, vendar jih ni mogoče uporabljati v vladi ali kateri koli javni službi, kjer je uradna le francoščina.

Pravni status

Pravni položaj regionalnih jezikov je odvisen od notranjih zakonov in mednarodnih obveznosti države. Nekatere države jih priznajo kot so-uradne jezike v posameznih zveznih enotah ali regijah (npr. nekateri jeziki v Avstriji, Švica, Španija), druge pa nudijo omejeno zaščito prek posebnih zakonov ali programa izobraževanja. Pomembni mednarodni instrumenti, ki vplivajo na pravni status teh jezikov, so evropske in svetovne konvencije ter listine, ki spodbujajo njihovo zaščito in promocijo (kot je že omenjeno v Evropski listini).

Oblike zaščite in podpore

Pravno priznanje: uradni ali so-uradni status v določeni upravni enoti omogoča uporabo jezika v upravi, šolstvu in sodstvu.
Izobraževanje: dvojezične šole, programi za poučevanje maternega jezika in fakultetni predmeti pomagajo ohranjati jezik med naslednjimi generacijami.
Mediji in kultura: oddaje na radiu in televiziji, tiskani mediji, literatura in kulturni festivali povečujejo vidnost jezika.
Uprava in javne storitve: možnost uporabe jezika pri vlogah, v sodnih postopkih ali na uradnih obrazcih olajša vsakodnevno rabo.
Priznanje v ustavah in zakonih: nekatera prizadevanja so usmerjena v vpis posebnih pravic v ustavo ali v sprejemanje zakonov, ki določajo obveznosti države.
Standardizacija in izobraževanje učiteljev: razvoj pravopisov, slovarjev in strokovne terminologije ter usposabljanje učiteljev je ključen za dolgoročno obstoj jezika.

Razlike med regionalnim jezikom, manjšinskim jezikom in narečjem

Regionalni jezik je pogosto povezan s teritorijem in skupnostjo; manjšinski jezik poudarja demografski položaj govorcev v državi. Narečja so regionalne različice enega jezika; včasih so narečja povzdignjena v ločene standardizirane jezike (npr. katalonščina ali galicijščina v Španiji). Kljub temu je mejitev med temi pojmi lahko subjektivna in odvisna od zgodovine, politike in jezikoslovnih meril.

Primeri in posebnosti v praksi

V praksi so razlike velike:

V Španiji so nekateri regionalni jeziki (npr. katalonščina, baskovščina, galicijščina) so-uradni v svojih avtonomnih skupnostih in se poučujejo v šolah ter uporabljajo v upravi.
V Italiji so številna jezika regionalno priznana (npr. ladinščina, furlanščina, sardinski idiomi), v nekaterih regijah pa imajo tudi varstvo manjšin (dvojezične šole, kulturne ustanove).
V Švici je več jezikov uradnih na zvezni ali kantonalni ravni; romansh je primer regionalnega jezika s posebnim zaščitnim statusom.
V Valoniji in drugod se država ali regionalne oblasti lahko dogovarjajo o podpori in so-uradnosti v okviru lokalne politike.
V državah, kjer prevladuje enotni uradni jezik (npr. Francija), so regionalnim jezikom pogosto na voljo le omejene javne funkcije in izobraževalne možnosti, čeprav se stanje počasi izboljšuje zaradi lokalnih pobud in mednarčnega pritiska.

Kaj to pomeni za govorce

Priznanje in zaščita regionalnega jezika vplivata na vsakdanje življenje govorcev: dostop do izobraževanja v maternem jeziku, možnosti zaposlovanja v javnem sektorju, pravica do uporabe jezika v postopkih in večja kulturna vidnost. Tam, kjer zaščita ni zagotovljena, lahko pride do zmanjševanja števila govorcev in ogroženosti jezika; zato so obnovitvene pobude (učenje jezika, mediji, kulturne aktivnosti) ključne.

Zaključek

Regionalni jeziki so pomemben del jezikovne in kulturne raznolikosti. Njihov status ni enoten: sega od popolne so-uradnosti v posameznih regijah do skorajšnjega izginotja v vsakdanji rabi. Pravna sredstva, izobraževanje, medijska prisotnost in prostovoljno delo skupnosti so najpogostejša orodja za ohranitev in krepitev teh jezikov.

Stanje in trendi

V nekaterih primerih je regionalni jezik lahko glavni ali uradni jezik druge države; v Evropi je to primer francoščine v dolini Aoste ali slovenščine v Avstriji.

Status se lahko spremeni na podlagi zakonov znotraj države ali pa na podlagi političnih in ozemeljskih sprememb.

Prvi primer je Belgija, kjer je bila od osamosvojitve leta 1831 uradni jezik samo francoščina. Leta 1878 je bilo v provincah in okrožjih, kjer se je govorila flamščina, dovoljeno uporabljati bodisi francoščino bodisi flamščino, leta 1938 pa je flamščina postala uradni jezik v severnem delu Belgije.

Drugi primer je razpad Sovjetske zveze, ko so nekateri regionalni jeziki, kot so latvijščina, romunščina ali gruzinščina, postali uradni jeziki v novih državah, ki so nastale po razpadu: Latvija, Moldavija in Gruzija.

V zvezni državi je lahko uradni jezik v pokrajini, regiji ali zvezni državi regionalni jezik v drugih delih. Tako je na primer v Kanadi, kjer je francoščina uradni jezik v provinci Quebec, v drugih provincah pa je regionalni jezik.

Sorodne strani

Jezik manjšine
Pokrajinski jezik
Državni jezik
Uradni jezik

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je regionalni jezik?

O: Regionalni jezik je jezik, ki se govori na določenem območju, ki je del večje nacionalne države.

V: Kaj pomeni izraz "regionalni ali manjšinski jeziki" v skladu z Evropsko listino o regionalnih ali manjšinskih jezikih?

O: Izraz "regionalni ali manjšinski jeziki" se nanaša na jezike, ki jih na določenem ozemlju države tradicionalno uporabljajo državljani te države, ki tvorijo skupino, številčno manjšo od preostalega prebivalstva države, in se razlikujejo od uradnih jezikov te države.

V: Kako se regionalni jezik razlikuje od uradnega(-ih) jezika(-ov) države?

O: Regionalni jezik se od uradnega(-ih) jezika(-ov) države razlikuje po političnem statusu.

V: Ali so regionalni jeziki vedno priznani in zaščiteni s strani vlade ali države?

O: Regionalne jezike včasih priznava in varuje regionalna vlada ali država.

V: Ali se regionalni jeziki lahko študirajo v Franciji?

O: Da, regionalne jezike v Franciji je mogoče študirati, vendar jih ni mogoče uporabljati v vladi ali kateri koli javni službi, kjer je uradna le francoščina.

V: Katere države priznavajo regionalne jezike in jim dajejo status?

O: Številne države po svetu priznavajo regionalne jezike in jim dajejo status, na primer Valonija, Španija, Italija in Švica.

V: Kakšno je merilo, da se jezik šteje za regionalni ali manjšinski jezik?

O: Kriterij za to, da se jezik šteje za regionalni ali manjšinski jezik, je, da ga na določenem ozemlju države tradicionalno uporabljajo državljani te države, ki tvorijo skupino, številčno manjšo od preostalega prebivalstva države, in se razlikuje od uradnega(-ih) jezika(-ov) te države.