Dolina Aoste (Valle d'Aosta) – regija, pregled, dejstva in osnovne informacije

Valle d'Aosta (italijansko: Valle d'Aosta (uradno) ali Val d'Aosta (običajno), francosko: Val d'Aoste (uradno) ali Val d'Aoste (običajno)) je gorata regija v severozahodni Italiji. V angleščini je običajno, da jo imenujemo Aosta Valley.

Regija ima dve uradni imeni: V italijanščini se imenuje Regione Autonoma Valle d'Aosta in v francoščini Région Autonome Vallée d'Aoste. Glavno mesto je Aosta.

To je najmanjša regija v Italiji s površino 3.260,9 km² (1.259,0 km²) in približno 126.883 prebivalci. Je edina italijanska regija, ki nima pokrajin. Deželna vlada je prevzela vse upravne funkcije pokrajine. Dežela je razdeljena na 74 comuni.

Geografija in narava

Valle d'Aosta leži v zahodnih Alpah in meji na Francijo (regija Auvergne-Rhône-Alpes) in Švico (kanton Valais) ter na italijansko regijo Piemont. Pokrajino zaznamujejo globoke doline, ledeniške glave, strme stene in visoki vrhovi. Najvišji vrhovi so:

• Monte Bianco / Mont Blanc (Monte Bianco, 4.810 m) — najvišji vrh Alp in Evrope zahodno od Kavkaza;
• Monte Cervino / Matterhorn (Monte Cervino, 4.478 m) — znameniti stožčasti vrh ob meji s Švico;
• Gran Paradiso (4.061 m) — v osrčju prvega italijanskega narodnega parka, Parco Nazionale del Gran Paradiso.

Glavna reka je Dora Baltea, ki izvira iz ledenikov v bližini Mont Blanca in teče skozi dolino Aoste. Gran Paradiso National Park je pomembno varstveno območje z bogato alpinsko favno, vključno s kozorogi in pticami gorskega pasu.

Zgodovina in upravna posebnost

Aosta ima bogato zgodovino: območje je bilo naseljeno že v prazgodovini, v času Rimljanov je nastalo naselje Augusta Praetoria Salassorum (danes Aosta). V srednjem veku in novem veku je območje bilo pod vplivom rodbine Savoy in je imelo tesne vezi s Francijo in Švico. Po drugi svetovni vojni je regija pridobila poseben avtonomni statut, ki ji zagotavlja širše zakonodajne in upravne pristojnosti.

Posebnost uprave: Valle d'Aosta je edina italijanska regija brez pokrajin — deželna vlada opravlja vse funkcije, ki bi jih sicer izvajala pokrajina. Regija je razdeljena na 74 comuni.

Jezik, kultura in prebivalstvo

Valle d'Aosta je dvojezična regija: italijanščina in francoščina sta uradna jezika. Poleg teh obstajajo tudi lokalni narečni izrazi, kot je arpitanščina (valdôtain) in v nekaterih dolinah walserijske nemške govorice (npr. v Gressoney in Issime). Kulturno življenje vključuje tradicionalne festivale, obrtniške sejme (npr. Fiera di Sant'Orso v Aosti), folklorno glasbo in alpske športe.

Prebivalstvo je redko, večina ljudi živi v dolinah in v večjih naseljih, kot so Aosta, Courmayeur in Cervinia (Breuil-Cervinia). Število prebivalcev se giblje okoli 126–127 tisoč.

Gospodarstvo in turizem

Gospodarstvo temelji na turizmu, kmetijstvu (predvsem živinoreja in mlečni proizvodi), energetiki (hidroelektrarne) ter občasno lažji industriji in obrti. Turizem je usmerjen predvsem na:

• zimske športe: smučanje, deskanje (Courmayeur, Breuil-Cervinia, La Thuile, Pila);
• poletne aktivnosti: pohodništvo, alpinizem, gorsko kolesarjenje in plezanje;
• naravne parke in rezerve: Parco Nazionale del Gran Paradiso;
• kulturne in zgodovinske znamenitosti: rimske ruševine v Aosti, srednjeveške gradove in cerkve.

Pomembne prometne poti

Glavne povezave vključujejo prelaze, ki povezujejo Italijo s sosednjima državama:

• Colle del Gran San Bernardo — povezava s Švico (starodavna in sodobna prometna pot);
• Colle del Piccolo San Bernardo — povezava s Francijo;
• daljše povezave preko doline do Piemonta in avtocestnih povezav v nižjih predelih.

Najbližje večje letališče za mednarodne lete je v Torinu ali Ženevi, Courmayeur in Aosta pa imata povezave za sezonske polete in helikopterske storitve.

Praktične informacije za obiskovalce

• Uradna valuta: evro (EUR).
• Uradna jezika: italijanščina in francoščina; angleščina je pogosto v turističnih krajih.
• Najboljša obdobja za obisk: zima za smučanje (december–marec), poletje za pohodništvo in plezanje (junij–september).
• Priporočljivo je preveriti vremenske razmere in stanje cest/prelazov v visokogorju, še posebej pozimi.

Glavne atrakcije na kratko

• Aosta: rimske arhitekturne sledi (forum, vrata, arheološki najdbe);
• Monte Bianco/Courmayeur: visokogorski turizem in smučanje;
• Breuil-Cervinia: smučanje pod Matterhornom, povezave do Zermatta (Švica);
• Parco Nazionale del Gran Paradiso: opazovanje divjih živali in pohodniške poti.

Valle d'Aosta je zaradi svoje lege med Alpami in zaradi kulturne mešanice idealna destinacija za ljubitelje gora, zgodovine in dvojezičnih kulturnih izkušenj. Zaradi avtonomnega statusa in posebnih zakonodajnih okvirov ima regija močan poudarek na ohranjanju lokalnih tradicij, jezika in naravnega okolja.

Geografija

Dolina Aoste je majhna dolina reke Dora Baltea z nekaj manjšimi stranskimi dolinami sredi Alp, ki jo obdajajo štiri najvišje gore v Italiji in Evropi:

1. Mont Blanc; višina: 4.810 m (45°50′01″N 6°51′54″E / 45.83361°N 6.86500°E / 45.83361; 6.86500 (Mont Blanc)), najvišja gora v Alpah.
2. Matterhorn (nemško), Monte Cervino (italijansko) ali Mont Cervin (francosko); višina: 4.478 m (45°58′35″N 7°39′30″E / 45.97639°N 7.65833°E / 45.97639; 7.65833 (Matterhorn))
3. Monte Rosa; višina: 4.634 m (45°56′12,6″N 7°52′01,4″E / 45,936833°N 7,867056°E / 45,936833; 7,867056 (masiv Monte Rosa)), druga najvišja gora v Alpah.
4. Gran Paradiso; višina: 4.061 m (45°32′0″N 7°16′0″E / 45.53333°N 7.26667°E / 45.53333; 7.26667 (Gran Paradiso)).

V dolini Aoste, regiji z veliko gorami in blizu meja z drugimi državami, so gorski prelazi zelo pomembni. Čeprav je zdaj na njih nekaj predorov, so pomembni ne le z zgodovinskega in geografskega vidika, temveč tudi s tradicionalnega in turističnega.

Glavni gorski prelazi med dolino Val d'Aosta in drugimi dolinami so:

• Prelaz Mali Bernard (francosko Col du Petit Saint-Bernard, italijansko Colle del Piccolo San Bernardo) med Savoie v Franciji in dolino Valle d'Aosta;
• Prelaz Veliki Bernard (francosko: Col du Grand Saint-Bernard; italijansko: Colle del Gran San Bernardo) med Valaisom v Švici in dolino Valle d'Aosta;.

Južni del ozemlja zavzema narodni park Gran Paradiso, ustanovljen leta 1922 za zaščito rastlin in živali, ki jim grozi izumrtje.

Doline so ustvarili ledeniki, ki so se premikali v času, ko so pokrivali celotno območje. Danes ledeniki zasedajo le najvišje vrhove.

Reka Dora Baltea (francosko Doire Baltée) teče vzdolž celotne doline Valle d'Aosta, od severozahoda proti jugovzhodu; dolga je 160 km in je pritok reke Pad.

Gorske skupnosti

74 občin - z izjemo Aoste - v dolini Aoste je organiziranih v gorske skupnosti (italijansko Comunità montane, francosko Communautés de montagne). Obstaja 8 gorskih skupnosti:

Gorska skupnost	Kapital	Comuni
Evançon	Verrès	9
Grand Combin	Gignod	11
Grand Paradis	Villeneuve	13
Mont Emilius	Četrtina	10
Mont Rose	Pont-Saint-Martin	9
Monte Cervino	Châtillon	12
Valdigne Mont Blanc	La Salle	5
Walser - Alta Valle del Lys	Issime	4

Občine z večjim številom prebivalcev

Deset občin v dolini Aoste z največjim številom prebivalcev (januar 2017) je naslednjih:

Ne.	Mesto	Prebivalstvo (2017)	Območje (km2 )	Gostota (prebivalci/km2 )	Nadmorska višina (m)
1	Aosta	34,361	21.39	1,606.4	583
2	Sarre	4,887	28.28	172.8	625
3	Châtillon	4,753	39.68	119.8	549
4	Saint-Vincent	4,620	20.57	224.6	575
5	Četrtina	4,061	62.05	65.4	535
6	Pont-Saint-Martin	3,833	6.92	553.9	345
7	Saint-Christophe	3,441	14.74	233.4	619
8	Gressan	3,398	25.30	134.3	626
9	Saint-Pierre	3,191	26.18	121.9	676
10	Nus	2,979	57.36	51.9	529

Zemljevid doline Valle d'Aosta (v francoščini).

Vprašanja in odgovori

V: Kako je znana regija Valle d'Aosta?

V: Katera sta uradna imena regije?

V: Katero je glavno mesto regije Valle d'Aosta?

V: Kako veliko je območje doline Valle d'Aosta?

V: Koliko ljudi živi v tej regiji?

V: Ali ima ta regija pokrajine?

V: Koliko občin je v tej regiji?

Išči po črki