Dolina Aoste

Omejitve

Na severu meji na Švico (kanton Valais), na zahodu na Francijo (regija Auvergne-Rhône-Alpes), na jugu in vzhodu pa na italijansko regijo Piemont.

Geografija

Dolina Aoste je majhna dolina reke Dora Baltea z nekaj manjšimi stranskimi dolinami sredi Alp, ki jo obdajajo štiri najvišje gore v Italiji in Evropi:

1. Mont Blanc; višina: 4.810 m (45°50′01″N 6°51′54″E / 45.83361°N 6.86500°E / 45.83361; 6.86500 (Mont Blanc)), najvišja gora v Alpah.
2. Matterhorn (nemško), Monte Cervino (italijansko) ali Mont Cervin (francosko); višina: 4.478 m (45°58′35″N 7°39′30″E / 45.97639°N 7.65833°E / 45.97639; 7.65833 (Matterhorn))
3. Monte Rosa; višina: 4.634 m (45°56′12,6″N 7°52′01,4″E / 45,936833°N 7,867056°E / 45,936833; 7,867056 (masiv Monte Rosa)), druga najvišja gora v Alpah.
4. Gran Paradiso; višina: 4.061 m (45°32′0″N 7°16′0″E / 45.53333°N 7.26667°E / 45.53333; 7.26667 (Gran Paradiso)).

V dolini Aoste, regiji z veliko gorami in blizu meja z drugimi državami, so gorski prelazi zelo pomembni. Čeprav je zdaj na njih nekaj predorov, so pomembni ne le z zgodovinskega in geografskega vidika, temveč tudi s tradicionalnega in turističnega.

Glavni gorski prelazi med dolino Val d'Aosta in drugimi dolinami so:

• Prelaz Mali Bernard (francosko Col du Petit Saint-Bernard, italijansko Colle del Piccolo San Bernardo) med Savoie v Franciji in dolino Valle d'Aosta;
• Prelaz Veliki Bernard (francosko: Col du Grand Saint-Bernard; italijansko: Colle del Gran San Bernardo) med Valaisom v Švici in dolino Valle d'Aosta;.

Južni del ozemlja zavzema narodni park Gran Paradiso, ustanovljen leta 1922 za zaščito rastlin in živali, ki jim grozi izumrtje.

Doline so ustvarili ledeniki, ki so se premikali v času, ko so pokrivali celotno območje. Danes ledeniki zasedajo le najvišje vrhove.

Reka Dora Baltea (francosko Doire Baltée) teče vzdolž celotne doline Valle d'Aosta, od severozahoda proti jugovzhodu; dolga je 160 km in je pritok reke Pad.

Gorske skupnosti

74 občin - z izjemo Aoste - v dolini Aoste je organiziranih v gorske skupnosti (italijansko Comunità montane, francosko Communautés de montagne). Obstaja 8 gorskih skupnosti:

Gorska skupnost	Kapital	Comuni
Evançon	Verrès	9
Grand Combin	Gignod	11
Grand Paradis	Villeneuve	13
Mont Emilius	Četrtina	10
Mont Rose	Pont-Saint-Martin	9
Monte Cervino	Châtillon	12
Valdigne Mont Blanc	La Salle	5
Walser - Alta Valle del Lys	Issime	4

Občine z večjim številom prebivalcev

Deset občin v dolini Aoste z največjim številom prebivalcev (januar 2017) je naslednjih:

Ne.	Mesto	Prebivalstvo (2017)	Območje (km2 )	Gostota (prebivalci/km2 )	Nadmorska višina (m)
1	Aosta	34,361	21.39	1,606.4	583
2	Sarre	4,887	28.28	172.8	625
3	Châtillon	4,753	39.68	119.8	549
4	Saint-Vincent	4,620	20.57	224.6	575
5	Četrtina	4,061	62.05	65.4	535
6	Pont-Saint-Martin	3,833	6.92	553.9	345
7	Saint-Christophe	3,441	14.74	233.4	619
8	Gressan	3,398	25.30	134.3	626
9	Saint-Pierre	3,191	26.18	121.9	676
10	Nus	2,979	57.36	51.9	529

Zemljevid doline Valle d'Aosta (v francoščini).

Ljudje

Oseba iz doline Aoste se imenuje Valdotijec (italijansko Valdostano/a, francosko Valdôtain).

Prebivalstvo

1. januarja 2017 je v dolini Valle d'Aosta živelo 126.883 prebivalcev, od tega 61.976 moških in 64.907 žensk.

Razvoj prebivalstva v dolini Aosta

Jeziki

Italijanščina in francoščina sta uradna jezika regije, ki se uporabljata za akte in zakone regionalne vlade, čeprav je v vsakdanjem življenju veliko bolj razširjena italijanščina. Za 96 % prebivalcev doline je italijanščina prvi ali drugi jezik. Od vseh prebivalcev jih 70 % govori francoščino kot prvi ali drugi jezik. Šolsko izobraževanje poteka enakovredno v italijanščini in francoščini.

Krajevni jezik je narečje francosko-provansalščine Valdôtain (lokalno patois). Po raziskavi, ki jo je leta 2002 opravila fundacija Émile Chanoux, ga kot materni ali drugi jezik govori približno 58 % prebivalstva. Prebivalci vasi Gressoney-Saint-Jean, Gressoney-La-Trinité in Issime v dolini reke Lys govorijo dve narečji valaškega nemškega izvora, imenovani Titsch oziroma Töitschu.

Galerija