Gorske skupnosti v Italiji (Comunità montana): pomen, zgodovina, funkcije
Gorske skupnosti v Italiji: zgodovina, pomen in funkcije Comunità montana — kako varujejo gorska območja, podpirajo razvoj, trajnostni turizem in lokalne storitve.
Gorske skupnosti (italijansko Comunità montana) so bile v Italiji ustanovljene z zakonom iz leta 1971. Vsako Comunità montana ustanovi dežela, ki ji pripada, in vključuje občine, ki ležijo na gorskih območjih in ob vznožju gora. Njen namen je spodbujati gorska območja s posebnimi funkcijami, lahko pa ima tudi nekatere občinske funkcije, kot je zbiranje odpadkov.
Gorske skupnosti obstajajo v vseh regijah, razen na Siciliji, Sardiniji in v Trentinu-Alto Adižeju.
Zgodovina in pravni okvir
Ideja o Comunità montana izvira iz potrebe po urejanju in spodbujanju težje dostopnih gorskih območij, ki imajo posebne demografske, gospodarske in okoljske razmere. Po ustanovitvi leta 1971 so posamezne dežele začele ustanavljati svoje gorske skupnosti in jim prenašati naloge, pristojnosti ter finančna sredstva. S časom so nekatere regije reformirale ali združile obstoječe enote, druge pa so prenesle naloge na provinco ali druge oblike medobčinskega sodelovanja.
Organizacija in upravljanje
- Gorsko skupnost sestavljajo člane – predstavniki občin (ponavadi župani ali imenovani predstavniki) članic.
- Običajna oblika upravljanja vključuje zbor članov (assemblea), svet ali izvršni organ (consiglio) in predsednika (presidente) skupnosti.
- Dežela lahko določi posebna pravila za sestavo, volitve in pristojnosti gorskih skupnosti; posamezne skupnosti lahko pridobijo dodatne naloge, ki jih članske občine prenesejo nanje.
Naloge in funkcije
Comunità montana opravljajo širok spekter dejavnosti, prilagojenih posebnostim gorskega okolja. Med najpogostejšimi so:
- spodbujanje gospodarskega razvoja in trajnostnega turizma v gorskem okolju;
- varstvo okolja, gozdov in upravljanje naravnih virov;
- proti-erozijska in hidrogeološka zaščita ter preprečevanje naravnih nesreč;
- skrb za podeželsko infrastrukturo, lokalne ceste, poti in planinske objekte;
- upravljanje pašnikov in alpskih površin (alpeggi), podpora kmetijstvu in lokalnim pridelkom;
- socialne storitve in oskrba odmaknjenih skupnosti (npr. podpora starejšim, mobilne storitve);
- izvedba skupnih javnih storitev, kot je zbiranje odpadkov, javni prevoz na podeželju, upravljanje vodovodov in kanalizacije;
- izvajanje razvojnih projektov, pogosto financiranih z evropskimi (npr. LEADER) ali regionalnimi sredstvi.
Financiranje
Gorske skupnosti se financirajo iz več virov:
- regionalni proračuni in namenska sredstva, ki jih dodeli dežela;
- prispevki članic (občin);
- državni transferi in posamične pogodbe za izvedbo storitev;
- evropska sredstva za razvoj podeželja in kohezijskih politik;
- lastne dajatve ali uporabnine za opravljene storitve.
Reforme, spremembe in sodobno stanje
V zadnjih desetletjih so številne regije izvedle reforme, ki so zmanjšale ali preoblikovale število gorskih skupnosti, jih združevale ali prerazporejale njihove naloge na province in druge oblike medobčinskega upravljanja. Nekatere regije so uvedle nove oblike sodelovanja (npr. Comunità di valle ali druge lokalne enote), medtem ko so v avtonomnih okoljih veljale posebne ureditve. Cilj reform je bil povečati učinkovitost, optimizirati stroške in boljše uskladiti razvojne programe z regionalnimi strategijami.
Izzivi in pomen
- Gorske skupnosti igrajo ključno vlogo pri ohranjanju poselitve in kulturne krajine v gorah, vendar se soočajo z izzivi, kot so demografsko upadanje, omejeni proračuni in potreba po moderni infrastrukturi.
- Trajnostni razvoj, ohranjanje biodiverzitete, prilagajanje podnebnim spremembam in spodbujanje lokalnega gospodarstva ostajajo ključne naloge za prihodnost.
- Uspeh pogosto zahteva dobro povezovanje z deželno politiko, dostop do evropskih sredstev ter sodelovanje med občinami in zasebnim sektorjem.
Zaključek
Comunità montana predstavljajo specifičen institucionalni odgovor na potrebe gorskih območij v Italiji: povezovanje majhnih občin, usmerjanje razvojnih pobud in skrb za naravno in kulturno dediščino. Čeprav so se oblike in obseg njihovih nalog sčasoma spreminjale, ostaja njihov temeljni cilj podpora trajnostnemu razvoju in kakovosti življenja v gorah.
Ime v regionalnih jezikih v Italiji
V regijah z regionalnim jezikom so gorske skupnosti poleg italijanskega imena znane tudi po imenu v tem jeziku:
- V dolini Aosta se v francoščini imenuje Communauté de montagne.
- Na Južnem Tirolskem je ime v nemščini Bezirksgemeinschaft.
- V Furlaniji-Julijski krajini je furlansko ime Comunitât montane ali Comunitât di mont, slovensko pa Gorska skupnost.
Sorodne strani
- Regije Italije
- Pokrajine Italije
Vprašanja in odgovori
V: Kdaj so bile v Italiji ustanovljene gorske skupnosti?
O: Gorske skupnosti so bile v Italiji ustanovljene leta 1971 z zakonom.
V: Kaj je gorska skupnost (Comunità montana)?
O: Comunità montana je gorska skupnost, ki jo je ustanovila regija, ki ji pripada, in vključuje občine na gorskih območjih in ob vznožju gora.
V: Kakšen je namen skupnosti Comunità montana?
O: Namen Comunità montana je spodbujati gorska območja s posebnimi funkcijami in ima lahko nekatere občinske funkcije, kot je zbiranje odpadkov.
V: V katerih italijanskih regijah obstajajo gorske skupnosti?
O: Gorske skupnosti obstajajo v vseh italijanskih regijah, razen na Siciliji, Sardiniji in v Trentinu-Alto Adižeju.
V: Kakšna je opredelitev občine?
O: Občina je mesto, ki ima status pravne osebe in lokalno upravo.
V: Kaj pomeni izraz "predgorje"?
O: Izraz "pogorje" se nanaša na vznožje gorske verige ali hribovito območje ob vznožju gore.
V: Kaj pomeni, da na Siciliji, Sardiniji in Trentinu-Alto Adižeju ni gorskih skupnosti?
O: To, da Sicilija, Sardinija in Trentino-Alto Adige nimajo gorskih skupnosti, pomeni, da v teh regijah niso ustanovljene gorske skupnosti (Comunità montana) za spodbujanje gorskih območij s posebnimi funkcijami ali z nekaterimi občinskimi funkcijami.
Iskati