Južna Tirolska (Alto Adige): avtonomna pokrajina v severni Italiji
Južna Tirolska, znana tudi pod italijanskim imenom Alto Adige (nemško Südtirol), je avtonomna pokrajina v severni Italiji. Skupaj s pokrajino Trento sestavlja regijo Trentino-Alto Adige/Südtirol. Pokrajina ima površino približno 7.398 kvadratnih kilometrov (približno 2.857 kvadratnih milj). V njej je bilo po popisu 2011 okoli 511.750 prebivalcev; v zadnjih letih se je število prebivalcev nekoliko povečalo (ocene govorijo o približno 520–530 tisoč). Glavno mesto pokrajine je mesto Bolzano. Na zahodu meji na Graubünden in Lombardijo, na severu na Tirolsko in Salzburg ter na jugu na Trentino in Benečijo.
Jeziki in prebivalstvo
Čeprav je del Italije, večina prebivalstva govori nemško. Po popisu 2011 se je jezikovno prebivalstvo razdelilo približno tako: ok. 69 % nemško govorečih, okoli 26 % italijansko govorečih in približno 4–5 % ladinščino govorijočih. Približno četrtina prebivalstva torej govori italijansko, pri čemer je italijansko govoreče prebivalstvo bolj skoncentrirano v večjih mestih (Bolzano in Merano). Italijanščina in nemščina sta uradna jezika na ravni pokrajine; v nekaterih dolinah in občinah je kot tretji uradni jezik tudi ladinščina. Dvojezične (in v določenih krajih trijezične) šole, uprava in javna označevanja so del vsakdana in avtonomskega režima, ki ščiti jezikovne skupnosti.
Imena in uradni naziv
V slovenščini se najpogosteje uporablja ime Južna Tirolska, v italijanščini Alto Adige, v nemščini pa Südtirol. Uradno ime pokrajine je Province of Bolzano (v Italian: Provincia autonoma di Bolzano - Alto Adige; v nemščini: Autonome Provinz Bozen - Südtirol; v ladinščini: Provinzia autonoma de Balsan/Bulsan - Südtirol).
Uprava in avtonomija
Južna Tirolska/Alto Adige ima poseben avtonomni statut, ki ji zagotavlja široke pristojnosti na področjih izobraževanja, zdravstva, kulturne politike, regionalnega planiranja in delno tudi davčne politike. Pokrajina ima svoj zakonodajni organ (pokrajinski svet) in izvršilno telo (pokrajinska vlada). Dolgo obdobje (1989–2014) je pokrajino vodil Luis Durnwalder; od leta 2014 je predsednik pokrajinske vlade Arno Kompatscher, član Južnotirolske ljudske stranke, ki je bila politično vodilna sila v regiji že od leta 1948.
Gospodarstvo, turizem in promet
Gospodarstvo Južne Tirolske temelji na več vejah: intenzivni kmetijski pridelavi (znana je pridelava jabolk), gozdarstvu, manjšem predelovalnem sektorju in storitvah. Turizem je izjemno pomemben – pokrajina je priljubljena tako pozimi (smučanje, zimski športi) kot poleti (hoja, kolesarjenje, alpinizem). Del Dolomitov, ki ležijo v Južni Tirolski, je vpisan na seznam svetovne dediščine UNESCO in privablja obiskovalce z vsega sveta. Pomembna prometna osa je tudi prelaz Brenner, ena najprometnejših alpskih cestnih in železniških povezav med Srednjo in Južno Evropo.
Narava in kultura
Pokrajino oblikujejo mogočne alpske verige, globoke doline in slikovita gorska jezera. Lepote narave, bogata ljudska kultura, dvojezična tradicija in tipična kulinarika (npr. speck, polenta, lokalni siri) tvorijo prepoznavno kulturno identiteto. V pokrajini se redno odvijajo festivali, sejmi in prireditve, ki odražajo mešanico slovenskih, nemških, ladinskih in italijanskih vplivov.
Južna Tirolska je tako geografsko in kulturološko mejnik med srednjo in južno Evropo, z močno avtonomijo, večjezičnim okoljem ter razvito turistično in kmetijsko dejavnostjo.
Ime
Ime Alto Adige izhaja iz imena reke Adige. "Alto" pomeni zgornji, saj skozi pokrajino teče zgornji del reke.
Ime so prvi ustvarili Napoleonovi Francozi, da bi to italijansko govoreče območje ločili (poudarite: razlikovali) od avstrijske Tirolske, ki je bila neposredno severno od njega.
Zgodovina
Med renesanso in 19. stoletjem se je celotno območje, ki so ga od časov rimskega imperija prvotno naseljevali le Latini, močno germaniziralo. V stoletjih pred Napoleonom je le dolomitsko območje na zahodnem delu sedanje Južne Tirolske (zlasti dolina Venosta pri Meranu) ostalo neolatinsko.
Avstrija je ozemlje pod imenom Južna Tirolska nadzorovala do leta 1918, po vojnah za neodvisnost Italije pa je izvajala politiko popolne germanizacije.
Po prvi svetovni vojni je bila Južna Tirolska kljub skoraj izključno nemško govorečemu prebivalstvu s Saint-Germainsko pogodbo dodeljena Kraljevini Italiji, uradno pa je bilo ime spremenjeno v Alto Adige. To se je zgodilo na podlagi želja italijanskih iredentistov, ki so Alto Adige obravnavali kot geografsko ozemlje Italije in to utemeljevali z dejstvom, da je bilo prvotno ozemlje do štirinajstega stoletja večinoma "ladinskega jezika". Poleg tega je fašistična vlada podpirala industrializacijo pokrajine, da bi privabila italijanske priseljence: zaradi te "italijanizacije" danes 120.000 ljudi ali 23 % prebivalstva uporablja italijanščino kot materni jezik, kar je manj kot leta 1960 (135.000) (35 %).
Vladajoča politična stranka na Južnem Tirolskem je "Südtiroler Volkspartei", ki ima od leta 1947 absolutno večino zaradi velikega števila nemško govorečih prebivalcev. Tik po drugi svetovni vojni je približno 65 % prebivalcev govorilo nemško kot materni jezik, približno tretjina je govorila italijansko, približno pet odstotkov pa ladinščino. Ob popisu leta 2011 so bili odstotki naslednji: 63 %, 23 % in 4 % (še 10 % je priseljencev iz drugih držav zunaj Italije).
Vprašanja in odgovori
V: Kako je znana Južna Tirolska?
O: Južna Tirolska je znana tudi po italijanskem imenu Alto Adige (nemško Südtirol, italijansko Alto Adige, južnobavarsko Sidtiroul).
V: Katero regijo sestavlja Južna Tirolska s pokrajino Trento?
O: Južna Tirolska sestavlja regijo Trentino-Alto Adige/Südtirol s pokrajino Trento.
V: Kako velika je pokrajina Južna Tirolska?
O: Pokrajina ima površino 7 400 kvadratnih kilometrov (2 857 km²).
V: Katero je glavno mesto Južne Tirolske?
O: Glavno mesto Južne Tirolske je Bolzano.
V: Katere jezike govorijo v nekaterih delih pokrajine?
O: V nekaterih delih pokrajine se uradno govorijo nemščina, italijanščina in ladinščina.
V: Katera politična stranka vlada na Južnem Tirolskem od leta 1948? O:Južnotirolska ljudska stranka vlada od leta 1948.
