Južna Tirolska
Južna Tirolska, znana tudi pod italijanskim imenom Alto Adige (nemško Südtirol), je avtonomna pokrajina v severni Italiji. Skupaj s pokrajino Trento sestavlja regijo Trentino-Alto Adige/Südtirol. Pokrajina ima površino 7.400 kvadratnih kilometrov (2.857 km²). V njej živi približno 511.750 ljudi (2011). Glavno mesto pokrajine je mesto Bolzano. Na zahodu meji na Graubünden in Lombardijo, na severu na Tirolsko in Salzburg ter na jugu na Trentino in Benečijo.
Čeprav je del Italije, večina prebivalstva govori nemško. Približno četrtina prebivalstva govori italijansko, večina jih živi v dveh največjih mestih (Bolzano in Merano). Italijanščina in nemščina sta uradna jezika. V nekaterih delih pokrajine se govori še tretji jezik, ladinščina, ki je tudi uradni jezik. Južna Tirolska je najpogostejše ime za pokrajino v stari angleščini. Govorci nemščine in ladinščine območje običajno imenujejo Južna Tirolska. The official name is the Province of Bolzano (in Italian: Provincia autonoma di Bolzano - Alto Adige; v nemščini: Autonome Provinz Bozen - Südtirol; v ladinščini: Provinzia autonoma de Balsan/Bulsan - Südtirol).
Južna Tirolska/Alto Adiža je avtonomna pokrajina. Ima svoj zakonodajni organ, ki sprejema številne zakone, ločene od tistih, ki jih sprejema italijanska vlada. Luis Durnwalder je na čelu vlade od leta 1989. Pripada Južnotirolski ljudski stranki, ki vlada že od leta 1948.
Ime
Ime Alto Adige izhaja iz imena reke Adige. "Alto" pomeni zgornji, saj skozi pokrajino teče zgornji del reke.
Ime so prvi ustvarili Napoleonovi Francozi, da bi to italijansko govoreče območje ločili (poudarite: razlikovali) od avstrijske Tirolske, ki je bila neposredno severno od njega.
Zgodovina
Med renesanso in 19. stoletjem se je celotno območje, ki so ga od časov rimskega imperija prvotno naseljevali le Latini, močno germaniziralo. V stoletjih pred Napoleonom je le dolomitsko območje na zahodnem delu sedanje Južne Tirolske (zlasti dolina Venosta pri Meranu) ostalo neolatinsko.
Avstrija je ozemlje pod imenom Južna Tirolska nadzorovala do leta 1918, po vojnah za neodvisnost Italije pa je izvajala politiko popolne germanizacije.
Po prvi svetovni vojni je bila Južna Tirolska kljub skoraj izključno nemško govorečemu prebivalstvu s Saint-Germainsko pogodbo dodeljena Kraljevini Italiji, uradno pa je bilo ime spremenjeno v Alto Adige. To se je zgodilo na podlagi želja italijanskih iredentistov, ki so Alto Adige obravnavali kot geografsko ozemlje Italije in to utemeljevali z dejstvom, da je bilo prvotno ozemlje do štirinajstega stoletja večinoma "ladinskega jezika". Poleg tega je fašistična vlada podpirala industrializacijo pokrajine, da bi privabila italijanske priseljence: zaradi te "italijanizacije" danes 120.000 ljudi ali 23 % prebivalstva uporablja italijanščino kot materni jezik, kar je manj kot leta 1960 (135.000) (35 %).
Vladajoča politična stranka na Južnem Tirolskem je "Südtiroler Volkspartei", ki ima od leta 1947 absolutno večino zaradi velikega števila nemško govorečih prebivalcev. Tik po drugi svetovni vojni je približno 65 % prebivalcev govorilo nemško kot materni jezik, približno tretjina je govorila italijansko, približno pet odstotkov pa ladinščino. Ob popisu leta 2011 so bili odstotki naslednji: 63 %, 23 % in 4 % (še 10 % je priseljencev iz drugih držav zunaj Italije).
Vprašanja in odgovori
V: Kako je znana Južna Tirolska?
O: Južna Tirolska je znana tudi po italijanskem imenu Alto Adige (nemško Südtirol, italijansko Alto Adige, južnobavarsko Sidtiroul).
V: Katero regijo sestavlja Južna Tirolska s pokrajino Trento?
O: Južna Tirolska sestavlja regijo Trentino-Alto Adige/Südtirol s pokrajino Trento.
V: Kako velika je pokrajina Južna Tirolska?
O: Pokrajina ima površino 7 400 kvadratnih kilometrov (2 857 km²).
V: Katero je glavno mesto Južne Tirolske?
O: Glavno mesto Južne Tirolske je Bolzano.
V: Katere jezike govorijo v nekaterih delih pokrajine?
O: V nekaterih delih pokrajine se uradno govorijo nemščina, italijanščina in ladinščina.
V: Katera politična stranka vlada na Južnem Tirolskem od leta 1948? O:Južnotirolska ljudska stranka vlada od leta 1948.
