Jugozahodni narodni park (Tasmanija) — največji park Tasmanijske divjine

Odkrijte Jugozahodni narodni park (Tasmanija) — največji del Tasmanijske divjine: neokrnjena divjina, divje obale, zgodovina 25.000 let in avantura v odmaknjenosti.

Jugozahodni narodni park je 618.267 hektarjev (1.527.770 akrov) velik narodni park na jugozahodu Tasmanije v Avstraliji. Park je največji v Tasmaniji in je del območja svetovne dediščine Tasmanijska divjina. To obsežno zaščiteno območje vključuje raznolike pokrajine — od gorskih verig in jezer do obalnih zalivov, mokrišč in gorskih travnikov — ter ohranja pomembne naravne in kulturne vrednote.

Geografija in pokrajina

Vzhodna stran parka je približno 93 kilometrov zahodno od Hobarta, park pa se razteza do zahodne in južne obale Tasmanije. V parku se nahajajo velike vodne površine, kot sta Bathurst Harbour in Port Davey, ter jezero Lake Pedder, ki je bilo v 20. stoletju zaradi hidroelektrarne delno umetno povečano. Park zajema tudi planote, obsežna območja buttongrass travnikov, temperirane deževne gozdove in stroge gorske verige (vključno z nekaterimi deli Western Arthur Range).

Narava in zaščita

Jugozahodni narodni park je znan po svoji neokrnjeni divjini in visokih vrednostih biotske raznovrstnosti. Tipični habitat vključuje:

• buttongrass moorlands in magrove obale,
• obsežni deževni gozdovi s prisotnostjo različnih vrste eukaliptov in drugih avtohtonih dreves,
• izredno bogato floro vključno z mnogimi endemičnimi vrstami rastlin, praprotnic in lišajev.

Živalstvo je prav tako raznoliko; na območju živijo vrste, kot so tasmanski hudič (tasmanijski vrag), kune (quoll), wombati, platipus ter številne vrste ptic in morskih organizmov. Posebno pomembno je območje Melaleuca kot zimovališče kritično ogrožene orjaške tasmanske papige orange-bellied parrot, zato je tamkajšnje okolje predmet intenzivnih varstvenih ukrepov.

Zgodovina in kulturni pomen

Dokazi kažejo, da so tasmanski aborigini območje obiskovali že vsaj 25.000 let, kar dokazuje dolgo človeško povezanost s tem krajem. Evropski naseljenci so območje obiskovali občasno; zaradi surovih vremenskih razmer in oddaljenosti so bila dolgotrajna naselja in obsežne spremembe okolja redki. V 20. stoletju je bil zgrajen del hidroenergetskega sistema ob reki Gordon, zaradi česar je nastalo naselje Strathgordon in spreminjanje nekaterih vodnih površin.

Dostop in dejavnosti

Park je zaradi svoje odmaknjenosti in težavnega terena dostopen le omejeno. Na območju je le ena javna cesta — pot do naselja Strathgordon, kjer stoji infrastrukturni kompleks hidroelektrarne Gordon in obstoječe upravne zgradbe. Južni in zahodni del parka je mogoče doseči pretežno le peš, s čolnom ali lahkim letalom.

Majhno naselje Melaleuca na skrajnem jugozahodu ima pristajalno stezo za letala in osnovne prostore za službo nacionalnih parkov ter predstavlja glavno izhodišče za obiskovalce Port Davey in okolice. Najbolj znane pohodne poti so South Coast Track in Port Davey Track — večdnevne ture za izkušene pohodnike. Poleg pohodništva so priljubljene dejavnosti tudi kajakaštvo po obali in zalivih, opazovanje ptic, fotografija ter znanstveno raziskovanje.

Obiskovalci morajo upoštevati, da je vreme v parku pogosto nepredvidljivo in lahko hitro postane hudo; zato so potrebne dobra pripravljenost, ustrezna oprema in spoštovanje pravil upravljavcev parka. Nekateri koti parka zahtevajo dovoljenja ali registracijo obiska, zlasti za daljše pohodniške poti in zaščitena območja.

Upravljanje in izzivi

Park je upravljan kot del omrežja nacionalnih parkov Tasmanije in je vpisan v območje svetovne dediščine zaradi svojih izjemnih naravnih in kulturnih vrednot. Glavni izzivi so ohranjanje oddaljenega in občutljivega okolja, obvladovanje invazivnih vrst, vplivi klimatskih sprememb in usklajevanje varstva z zgodovinskimi hidroelektrarnimi posegi. Zaščita območij, kot so mokrišča Melaleuca in morske obale Port Davey, je ključna za ohranitev redkih vrst in ekosistemov.

Jugozahodni narodni park ostaja eno najbolj odmaknjenih, dramatičnih in ekološko pomembnih območij Avstralije, ki obiskovalcem nudi edinstveno priložnost doživeti skoraj neokrnjeno naravo — vendar le ob ustrezni pripravi in spoštovanju zaščitnih pravil.

Zgodovina

Večji del parka je bil ustanovljen leta 1955 in se je najprej imenoval Nacionalni park jezera Pedder. V naslednjih 35 letih se je park povečeval in preimenoval, sedanjo velikost pa je dosegel leta 1990. Prvotno majhno jezero Pedder je bilo poplavljeno z izgradnjo jezu na reki Gordon za proizvodnjo hidroelektrike. Jezero, ki ga je ustvaril človek, se imenuje tudi jezero Pedder

Jezero Pedder z gore Eliza, jugozahodni narodni park, Avstralija


Turistično letalo se pripravlja na vzlet z letališke steze Melaleuca

Dostop

Do parka lahko pridete po kopnem po dveh poteh: po cesti Gordon River Road do hidroelektrarne Strathgordon in po cesti Huon Highway do Cockle Creeka. Južna in zahodna območja parka so dostopna le peš, s čolnom ali lahkim letalom. Park prečkata dve glavni sprehajalni poti. Pot Port Davey in pot South Coast Track. Poti so običajno namenjene bolj izkušenim sprehajalcem in trajajo od deset do štirinajst dni. Za razdelitev sprehoda ali za turistični dostop za enodnevne izlete se lahko dogovorite za let v Melaleuko ali iz nje. Obstaja tudi več zahtevnejših sprehodov, med njimi vzhodni in zahodni Arthur Ranges, Precipitous Bluff, South West Cape in Federation Peak. Ti niso primerni za neizkušene pohodnike ali za osebe, ki potujejo same. Dostop do parka po morju je mogoč iz pristanišč Port Davey in Bathurst Harbour.

Spektakularni in osamljeni pristan Bathurst Harbour, South West Wilderness, Tasmanija, Avstralija


Zaliv South Cape, jugozahodni nacionalni park, Tasmanija

Vprašanja in odgovori

V: Kje se nahaja jugozahodni narodni park?

V: Kako velik je jugozahodni narodni park?

V: Kaj je posebnega na vremenu v parku?

V: Kakšna je zgodovina človekovih dejavnosti v parku?

V: Ali je skozi park speljana cesta?

V: Kako je mogoče priti do južnega in zahodnega dela parka?

V: Ali je v jugozahodnem narodnem parku kakšno mesto?

Išči po črki