Zvezne države in ozemlja Avstralije: pregled, statistika in ozadje
Vsebina
· 1 Države in ozemlja Avstralije
o 1.1 Države
o 1.2 Območja
§ 1.2.1 Celinska država
§ 1.2.2 Čezmorska ozemlja
§ 1.2.3 Nekdanji
· 2 Ozadje in pregled
· 3 Statistika
· 4 Druga spletna mesta
1 Države in ozemlja Avstralije
Avstralija je zvezna država, sestavljena iz šestih zveznih držav in večozemeljskih območij (teritorijev). Zvezne države imajo lastne ustave in širok krog pristojnosti; ozemlja imajo pogosto drugačno pravno ureditev in močnejši nadzor zvezne vlade.
1.1 Države
- New South Wales (NSW) — glavna mesto: Sydney. Najbolj naseljena država; velik urbani center in gospodarsko središče.
- Victoria (VIC) — glavna mesto: Melbourne. Gostozabojena in kulturno bogata, visoka gostota prebivalstva.
- Queensland (QLD) — glavna mesto: Brisbane. Velika območja tropskega in subtropskega podnebja, močna turistična industrija.
- Western Australia (WA) — glavna mesto: Perth. Največja po površini, bogata z naravnimi viri (minerali, ruda).
- South Australia (SA) — glavna mesto: Adelaide. Poudarki na kmetijstvu, vinogradništvu in industriji.
- Tasmania (TAS) — glavna mesto: Hobart. Otokska država južno od celinskega dela Avstralije, znana po divjini in turizmu.
Države so pravno neodvisne v okviru federacije: imajo svoje parlamentarne sisteme, ustave, višje sodišča in guvernerje, ki predstavljajo monarha na zvezni ravni.
1.2 Območja (teritoriji)
1.2.1 Celinska ozemlja
- Northern Territory (NT) — upravno središče: Darwin. Velika površina, majhna gostota prebivalstva; avtohtone avstralske skupnosti imajo pomembno mesto v lokalni politiki.
- Australian Capital Territory (ACT) — upravno središče: Canberra (zvezna prestolnica). ACT vsebuje zvezno prestolnico in številne vladne ustanove; ima poseben status in omejene pristojnosti v primerjavi z državami.
- Jervis Bay Territory — majhno obmorsko ozemlje, ki zagotavlja pristanišče za zvezno prestolnico in vsebuje tudi naravni rezervat.
1.2.2 Čezmorska ozemlja
- Norfolk Island — otok v Tihom oceanu; ima posebno upravno ureditev, v zadnjih letih je bila avtonomija omejena in upravljanje je bilo deloma preneseno na zvezno raven.
- Christmas Island — indijski ocean; znana po naravnih rezervatih in migrantskih procesih v preteklosti.
- Cocos (Keeling) Islands — indijski ocean; majhne otoške skupnosti z edinstveno kulturo in zgodovino.
- Heard Island and McDonald Islands — oddaljeni neobljudeni vulkanski otoki; upravljani kot naravni rezervat, pomembni za znanstvene raziskave.
- Australian Antarctic Territory — del antarktičnega ozemlja, za katerega Avstralija zahteva suverenost; ureditve so predmet mednarodnega pravila o Antarktiki (Antarctic Treaty).
- Ashmore and Cartier Islands — neljudna plitvina in otoki v Indijskem oceanu z omejenimi upravnimi aktivnostmi.
1.2.3 Nekdanji ozemlja
V zgodovini so bila nekatera območja pod avstralsko upravo ali protektoratom, a so kasneje postala samostojne države ali preuredbe pristojnosti. Pomembni primeri:
- Papua in Nova Gvineja — območje, ki je bilo del avstralske uprave (Papua in Mandated Territory of New Guinea) in je leta 1975 postalo neodvisna država Papua Nova Gvineja.
- Nauru — bil pod avstralsko upravo po drugi svetovni vojni kot del trusteeskega območja; Nauru je leta 1968 postala neodvisna.
2 Ozadje in pregled
Avstralija je leta 1901 nastala kot federacija šestih nekdanjih britanskih kolonij, ko so se kolonije združile v zvezno državo Avstralija (Commonwealth of Australia). Sistem temelji na pisani ustavi (The Commonwealth of Australia Constitution Act), ki določa delitev pristojnosti med zvezno vlado in državami. Monarh je formalno državni šef, njegovo vlogo pa v praksi opravlja generalni guverner na zvezni ravni; v posameznih državah guvernerji predstavljajo monarha.
Zvezna vlada upravlja čezmorska ozemlja in ima pristojnosti glede mednarodnih zadev, obrambnih vprašanj in drugih zadev, ki jih ureja ustava. Teritoriji so včasih upravljani z drugačnimi pravili kot države — npr. zakonodaja zveznega parlamenta lahko neposredno ureja njihov položaj in pristojnosti. V zadnjih desetletjih je prišlo do različnih sprememb upravnih ureditev (npr. spremembe avtonomije Norfolk Islanda, reforme v županijah in pristojnostih).
Avstralija je geografsko raznolika: od gosto naseljenih juhovzhodnih obal z velikimi mesti (Sydney, Melbourne, Brisbane) do redko naseljenih notranjih območij in prostranih rudarskih regij. Avstralija ima tudi številna oddaljena čezmorska ozemlja, nekatera pomembna za znanost in varstvo narave.
3 Statistika
- Skupno prebivalstvo: približno 26 milijonov (podatki se spreminjajo; ocene iz začetka 2020‑ih kažejo ~25–27 milijonov).
- Skupna površina: približno 7,692,000 km² (Avstralija je šesta največja država na svetu po površini).
- Gostota prebivalstva: nizka (povprečno manj kot 4 osebe/km²), vendar so prebivalci močno skoncentrirani v obalnih mestih.
- Največja mesta (po prebivalstvu): Sydney, Melbourne, Brisbane, Perth, Adelaide, Canberra (prestolnica).
- Gospodarstvo: razvito gospodarstvo z močnimi sektorji storitev, rudarstva, kmetijstva in turizma. Bruto domači proizvod (BDP) Avstralije je bil v preteklih letih med 1,3 in 1,8 bilijona USD nominalno, odvisno od merjenja in letnice; natančne vrednosti se spreminjajo z ekonomskimi cikli.
- Življenjska doba in kvaliteta življenja: visoka v primerjavi z globalnim povprečjem; zdravstveni sistem in socialne storitve so dobro razviti, z državami, ki imajo svoje sisteme izobraževanja in zdravstva.
Opomba: statistični podatki (število prebivalcev, BDP, površine) se nenehno posodabljajo; za najnovejše in uradne številke preverite statistične službe in vladne vire.
4 Druga spletna mesta
- Australian Bureau of Statistics (ABS) — uradna statistična služba Avstralije.
- Uradi posameznih držav in teritorijev (npr. New South Wales Government, Victorian Government) — za lokalne informacije, zakonodajo in javne storitve.
- Zvezna vlada Avstralije (Commonwealth of Australia) — informacije o zvezni zakonodaji, upravi in mednarodnih stališčih.
Če želite, lahko v članek dodam tabelo s podrobnejšimi številčnimi podatki po posameznih državah in ozemljih (površine, prebivalstvo, prestolnica, osnovne gospodarske značilnosti) ali posodobim statistiko z najnovejšimi uradnimi podatki glede na leto, ki vas zanima.
Države in ozemlja Avstralije
Države
Področja | Okrajšava | Kapital |
| NSW | |
| QLD | |
| SA | Adelaide |
TAS | Hobart | |
VIC | ||
WA |
Območja
Celinska stran
Območje | Okrajšava | Kapital |
| ACT | |
| JBT | |
| NT | Darwin |
Med letoma 1926 in 1931 je Centralna Avstralija obstajala kot ločeno ozemlje med 20. in 26. vzporednikom zemljepisne širine, nato pa je ponovno postala del Severnega teritorija.
Čezmorska ozemlja
Otoka Ashmore in Cartier
Avstralsko antarktično ozemlje
Otok Norfolk
Božični otok
Kokosovi (Keelingovi) otoki
Teritorij otokov Koralnega morja
Otoka Heard in McDonald
Nekdanji
- ozemlje Severne Avstralije (1927-31)
- ozemlje Centralne Avstralije (1927-31)
- ozemlje Papua (1902-49)
- ozemlje Nove Gvineje (1920-49)
- ozemlje Papue in Nove Gvineje (1949-72)


Avstralska čezmorska ozemlja
Ozadje in pregled
Pred federacijo (leta 1901) so bile države najprej ločene britanske kolonije. Njihove pristojnosti so zaščitene z avstralsko ustavo. Ozemlja so pod nadzorom vlade Commonwealtha. Avstralski parlament ima na ozemljih pooblastila za sprejemanje zakonov, ki jih v zveznih državah nima.
Večino ozemelj neposredno upravlja vlada Commonwealtha. Tri ozemlja (Severno ozemlje, Avstralsko glavno ozemlje in otok Norfolk) se upravljajo sama. Na ozemljih, ki se upravljajo sama, ima avstralski parlament pristojnost vladanja in lahko razveljavlja zakone, ki jih sprejmejo teritorialne vlade. Včasih je to že storil, vendar se to zgodi le redko. Severno ozemlje in avstralsko glavno ozemlje se običajno obravnavata kot državi.
Vsaka država ima guvernerja. Guvernerja izbere kraljica, vendar ga izbere po nasvetu državnega premiera. Upravitelja Severnega teritorija in otoka Norfolk izbere generalna guvernerka. Avstralsko glavno ozemlje upravlja generalni guverner.
Vodja vlade vsake države se imenuje premier. To osebo izbere guverner države. Običajno guverner za premierja izbere tistega, ki vodi spodnji dom državnega parlamenta. Vendar pa lahko guverner za premierja izbere tudi koga drugega. Vodja vlade samoupravnih celinskih ozemelj se imenuje glavni minister. Glavni minister severnega ozemlja je običajno tisti, ki nadzoruje zakonodajno skupščino, imenuje pa ga upravitelj.
Statistika
Država/območje | Površina (km²) | Rang | Prebivalstvo (2004) | Rang | Gostota prebivalstva (/km²) | Rang | % prebivalstva v glavnem mestu | Rang |
Avstralsko glavno ozemlje | 2358 | 8. | 324300 | 7. | 137.53 | 1. | 100% | 1. |
Novi Južni Wales | 800642 | 5. | 6760000 | 1. | 8.44 | 3. | 63% | 5. |
Victoria | 227416 | 6. | 5002300 | 2. | 22 | 2. | 71% | 4. |
Queensland | 1730648 | 2. | 3919500 | 3. | 2.26 | 5. | 46% | 7. |
Južna Avstralija | 983482 | 4. | 1537900 | 5. | 1.56 | 6. | 73.5% | 2. |
Zahodna Avstralija | 2529875 | 1. | 1998400 | 4. | 0.79 | 7. | 73.4% | 3. |
Tasmanija | 68401 | 7. | 484000 | 6. | 7.08 | 4. | 41% | 8. |
Severno ozemlje | 1349129 | 3. | 200800 | 8. | 0.15 | 8. | 54% | 6. |