Subarktično podnebje

 

V krajih s subarktičnim podnebjem (imenovanim tudi borealno podnebje) so zime dolge, običajno zelo mrzle, poletja pa kratka in topla. Najdemo jo na velikih kopenskih masivih, stran od oceanov, običajno na zemljepisnih širinah od 50° do 70° severne širine. Ker na južni polobli na takšnih zemljepisnih širinah ni velikih kopenskih masivov, ga najdemo le na velikih nadmorskih višinah (višinah) v Andih ter v gorah Avstralije in Južnega otoka Nove Zelandije. Ta podnebja spadajo v skupine Dfc, Dwc, Dfd in Dwd po Köppenovi podnebni klasifikaciji.

Ta vrsta podnebja ima zelo velike temperaturne spremembe skozi vse leto. Pozimi se lahko temperature spustijo do -40 °C, poleti pa lahko presežejo 30 °C. Poletja pa so kratka, saj v letu ni več kot treh mesecev s povprečno temperaturo vsaj 10 °C (50 °F). Vendar pa mora biti vsaj en mesec s povprečno temperaturo vsaj 10 °C (50 °F). Poleg tega mora biti najhladnejši mesec pod 0 °C. Subarktično podnebje je med vlažnim celinskim podnebjem in polarnim podnebjem. Subarktično podnebje najdemo v teh krajih:

Če je 5-7 mesecev zapored povprečna temperatura pod lediščem, vsa voda v tleh in podtalju zamrzne več metrov globoko. V hladnejših delih tega podnebja poletna toplota ne zadostuje za odmrznitev več kot nekaj metrov na vrhu tal, zato lahko nastane večno zamrznjena zemlja (zemlja, ki je za vedno zamrznjena). Ko se poleti led stopi, se lahko odmrzne od 2 do 14 čevljev (0,6 do 4 m) tal, odvisno od zemljepisne širine in vrste tal. V nekaterih subarktičnih podnebjih blizu oceanov (kot sta južna Aljaska in severni rob Evrope) so zime milejše in ni večne zmrzali, zato je tam lažje kmetovati.

Poletje je zelo kratko; traja od 45 do največ 100 dni, v številnih krajih pa se lahko temperature kadar koli v letu spustijo pod ničlo (32 °F ali 0 °C), tudi poleti. Rastlinstvo (rastline) v subarktičnem podnebju je običajno malo raznoliko (raste le nekaj različnih vrst rastlin), saj lahko dolge zime preživijo in kratka poletja izkoristijo le odporne (zelo vzdržljive) vrste. Drevesa so večinoma zimzeleni iglavci, saj le malo širokolistnih (z velikimi listi) dreves lahko preživi zelo nizke temperature pozimi. Ta vrsta gozda je znana tudi kot tajga. Beseda tajga je lahko tudi ime za podnebje. V tajgi raste veliko rastlin (čeprav je le nekaj različnih vrst rastlin), zato je tajga (borealni) gozd največji gozdni biom na planetu, večina gozdov pa je v Rusiji in Kanadi.

Ali je v subarktičnem podnebju običajno zelo težko kmetovati, saj je zemlja nerodovitna (nima hranilnih snovi, ki jih številne rastline potrebujejo za rast) in zaradi številnih močvirij in jezer, ki jih ustvarjajo ledene plošče, kratke rastne sezone pa lahko preživijo le zelo trpežni pridelki. Dobra stran je, da so poleti dnevi daljši, ko se približujete poloma. Tako rastline, ki lahko rastejo, dobijo veliko sončne svetlobe. Krompir, jagode, borovnice in seno za živali dobro uspevajo. Rastejo lahko tudi posebne sorte drugih rastlin.

Padavin (dežja, snega, plohe ali toče) je zelo malo, največ 15 do 20 centimetrov v celem letu. Dež in sneg lahko ostaneta nad tlemi, dokler se tla ne stopijo. To pomeni, da so lahko padavine, ko se vpijejo v tla, zelo mokre in blatne.

V bližini zemeljskih polov in vode okoli polov ima najtoplejši mesec povprečno temperaturo manj kot 10 °C, subarktično podnebje pa se spremeni v podnebje tundre, ki je še slabše za drevesa.

Tukaj je nekaj krajev s subarktičnim podnebjem:

  • Fairbanks, Aljaska
  • Whitehorse, Jukon
  • Yellowknife, Severozahodna ozemlja
  • Thompson, Manitoba
  • Moosonee, Ontario
  • Goose Bay, Nova Fundlandija in Labrador
  • Rovaniemi, Finska
  • Kiruna, Švedska
  • Arhangelsk, Rusija
  • Irkutsk, Rusija
  • Čita, Rusija

Nekateri kraji v podnebni skupini Dfd (zelo, zelo hladno subarktično podnebje) so:

Subarktično podnebje po vsem svetu      Dsc Dsd      Dwc Dwd      Dfc DfdZoom
Subarktično podnebje po vsem svetu      Dsc Dsd      Dwc Dwd      Dfc Dfd

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je subarktično podnebje?


O: Za subarktično podnebje, znano tudi kot borealno podnebje, so značilne dolge in mrzle zime ter kratka in topla poletja. Najdemo ga na velikih kopenskih masivih stran od oceanov na zemljepisnih širinah med 50° in 70° severne širine.

V: Katere so skupine Köppenove podnebne klasifikacije za to vrsto podnebja?


O: Podnebne klasifikacijske skupine po Köppenu za subarktično podnebje so Dfc, Dwc, Dfd in Dwd.

V: Kako velike so temperaturne razlike na leto v tej vrsti podnebja?


O: V subarktičnem podnebju so lahko temperaturne spremembe čez leto zelo velike. Pozimi se lahko temperature spustijo do -40 °C, poleti pa lahko temperatura preseže 30 °C.

V: Kje se nahaja ta vrsta podnebja?


O: Subarktično podnebje je razširjeno predvsem na velikih kopenskih masivih, oddaljenih od oceanov, na zemljepisnih širinah med 50° in 70° severne širine, kot so Sibirija, Skandinavija, Aljaska, kanadske prerijske province in ozemlje Yukon, severozahodna ozemlja ter deli Avstralije in južnega otoka Nove Zelandije.

V: Kakšno rastlinstvo raste na teh območjih?


O: Rastlinstvo, ki raste na teh območjih, je običajno malo raznoliko, saj lahko le odporne vrste preživijo dolge zime in izkoristijo kratka poletja. Drevesa so večinoma zimzeleni iglavci, le malo je listavcev, ki so sposobni preživeti zelo nizke temperature pozimi. Ta vrsta gozda je znana tudi kot tajga.

V: Ali je kmetovanje v teh podnebnih razmerah lahko ali težko?


O: V subarktičnem podnebju je običajno zelo težko kmetovati zaradi nerodovitne zemlje, ki nima dovolj hranilnih snovi za rast številnih rastlin, ter zaradi močvirij in jezer, ki so nastala zaradi ledenih plošč, ki še bolj omejujejo rastne sezone, tako da jih lahko preživijo le trpežni pridelki.

V: Koliko padavin letno pade v takšnem okolju?


O: V subarktičnem podnebju na splošno pade največ 15 do 20 cm padavin na leto, vključno z dežjem, snegom, snežno odejo ali točo, ki pogosto ostanejo nad tlemi, dokler se v toplejših mesecih ne stopijo, zato so mokre in blatne, ko se vpijejo v tla.

AlegsaOnline.com - 2020 / 2023 - License CC3