Gozdna meja
Drevesna meja ali gozdna meja je meja habitata, na kateri lahko rastejo drevesa. Za drevesno mejo drevesa ne morejo rasti, saj so razmere zanje preveč slabe.
V ekologiji in geologiji je opredeljenih več vrst drevesnih linij:
- Arktična drevesna meja Najdaljši sever severne poloble, kjer lahko rastejo drevesa; dlje proti severu je prehladno.
- Antarktična drevesna meja Najdaljši jug na južni polobli, kjer lahko rastejo drevesa; še dlje proti jugu je prav tako prehladno.
- Alpska drevesna meja Najvišja višina, kjer rastejo drevesa: višje je prehladno ali pa zemljo preveč časa prekriva sneg. Podnebje nad drevesno mejo se imenuje alpsko podnebje.
- Izpostavljenost drevesne meje Na obalah in osamljenih gorah je drevesna meja pogosto precej nižja kot na ustreznih nadmorskih višinah v notranjosti države in v večjih, kompleksnejših gorskih sistemih, saj močni vetrovi zmanjšujejo rast dreves.
- Puščavska drevesna meja Kraji, kjer drevesa ne morejo rasti, ker je premalo padavin.
- Strupena drevesna meja Okolje je preveč ekstremno za rast dreves. To lahko povzročijo staljena lava ali vroča skala (infrardeče sevanje), katera koli od več vrst fumarol (para, žveplo, kislina), pH tal, razmere z nizko vsebnostjo kisika, koncentracija soli (kot v bližini Mrtvega morja ali Velikega slanega jezera), raven sulfatov, drugi naravni vzroki ali onesnaženje, ki ga povzroči človek.
- Meja dreves na mokrišču Najmokrejša tla na obrobju močvirij in barij, kjer lahko rastejo drevesa, pod katero so tla preveč nasičena z vodo, kar iz tal izključuje kisik, ki ga korenine dreves potrebujejo za rast. Takšne meje ni pri močvirjih, kjer so drevesa, kot so plešoča cipresa in številne vrste mangrov, prilagojena rasti v trajno razmočenih tleh.
Ob drevesni meji rast dreves pogosto ni jasna, saj zadnja drevesa tvorijo nizke grmičke. Če je to posledica vetra, so ti znani kot krummholz, kar iz nemščine pomeni "zvit les".
Drevesna meja je tako kot številne druge naravne meje (na primer meje jezer) od daleč videti dobro opredeljena, vendar ob natančnem pregledu ni več tako jasna. Drevesa se krajšajo, dokler preprosto ne prenehajo rasti.
Hude zimske podnebne razmere na alpskem drevesnem robu povzročajo zakrnelo rast krummholza. Karkonosze, Poljska.
Na tem pogledu na alpsko drevesno linijo je oddaljena linija videti še posebej ostra. V ospredju je prikazan prehod od dreves do brez dreves. Ta drevesa so zaradi mraza in vetrov zakrnela in enostranska.
Tipične drevesne vrste
Nekaj značilnih drevesnih vrst (opazite prevladujoče iglavce):
- Dahurski macesen (Larix gmelinii)
- Borovec (Pinus balfouriana)
- Ščetinasti bor (Pinus longaeva) iz Velikega bazena
- Skalno gorovje Bristlecone Pine (Pinus aristata)
- Potosijev pinjon (Pinus culminicola)
- Makedonski bor (Pinus peuce)
- Beli bor (Pinus albicaulis)
- Švicarski bor (Pinus cembra)
- Gorski bor (Pinus mugo)
- Hartwegov bor (Pinus hartwegii)
- Subalpinski macesen (Larix lyallii)
- Arktična bela breza (Betula pubescens subsp. tortuosa)
- Snežna guma (Eucalyptus pauciflora)
- Antarktična bukev (Nothofagus Antarctica)
Dahurski macesen, ki raste blizu arktične drevesne meje v regiji Kolima v arktični severovzhodni Sibiriji.
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je drevesna linija?
O: Drevesna meja je rob življenjskega prostora, na katerem drevesa lahko rastejo in za katerim zaradi neugodnih razmer, kot so nizke temperature ali pomanjkanje vode, ne morejo rasti.
V: Katere so različne vrste drevesnih mej?
O: Glavne vrste drevesnih mej so arktične, antarktične, alpske, izpostavljene, puščavske, strupene in mokriščne.
V: Kakšno podnebje je nad drevesno mejo?
O: Nad drevesno mejo je alpsko podnebje, za katerega so značilne nizke temperature in snežna odeja večji del leta.
V: Kako veter vpliva na nižjo nadmorsko višino nekaterih drevesnih linij?
O: Na obalnih območjih in v osamljenih gorah lahko močni vetrovi zmanjšajo rast dreves, tako da drevesa rastejo le na nižjih nadmorskih višinah kot v večjih gorskih sistemih, ki so bolj zaščiteni pred vetrovnimi razmerami.
