Statistične regije Slovenije – pregled in seznam 12 NUTS 3 regij

Statistične regije Slovenije (slovensko: Statistične regije, ednina: Statistična regija) so 12 upravnih enot (raven NUTS 3), ustanovljenih v Sloveniji maja 2005 za pravne in statistične namene.

V Sloveniji je skupno 12 statističnih regij. Teh 12 statističnih regij je razvrščenih v dve skupini (raven NUTS-2): Vzhodna Slovenija in Zahodna Slovenija.

S 1. januarjem 2015 se ime Spodnjeposavske statistične regije spremeni v Posavsko, ime Notranjsko-kraške regije pa v Primorsko-notranjsko.

Vloga in pomen statističnih regij

Statistične regije niso samostojne politične ali upravne enote s svojim lokalnim organom oblasti; namenjene so zbiranju in obdelavi statističnih podatkov, pripravi regionalnih analiz, načrtovanju regionalnega razvoja in razporejanju sredstev iz državnega proračuna ter evropskih skladov (npr. kohezijska politika, strukturni skladi). Uporabljajo se tudi za primerjave med regijami, spremljanje demografskih, gospodarskih in socialnih trendov ter pri pripravi razvojnih programov.

Organizacija in značilnosti

Regije zajemajo več občin in so oblikovane tako, da omogočajo smiselno statistično obdelavo po geografskih, gospodarskih in socialnih kriterijih. Kljub temu so glavne odločitve in izvajanje javnih storitev še vedno v pristojnosti posameznih občin in državnih institucij. NUTS-3 raven (statistične regije) se v EU uporablja kot osnovna enota za poročanje in za dodeljevanje sredstev za regionalni razvoj.

Seznam 12 statističnih regij (NUTS 3)

• Pomurska — na severovzhodu; med večjimi mesti je Murska Sobota.
• Podravska — vključuje Maribor kot glavno urbano središče.
• Koroška — v severni Sloveniji; primeri večjih mest so Slovenj Gradec in Ravne na Koroškem.
• Savinjska — osrednje mesto Celje; regija z izrazitim industrijskim in storitvenim središčem.
• Zasavska — manjša regija z mestoma Trbovlje, Zagorje ob Savi in Hrastnik.
• Posavska (prej Spodnjeposavska) — v jugovzhodnem delu; med pomembnejšimi mesti je Krško.
• Jugovzhodna Slovenija — največja po površini; Novo mesto je eno glavnih urbanih središč.
• Osrednjeslovenska — zajema prestolnico Ljubljana in okolico; ključno gospodarsko in upravno središče države.
• Gorenjska — severozahodna regija z mestom Kranj in znanimi gorskimi območji.
• Primorsko-notranjska (prej Notranjsko-kraška) — vključuje kraje, kot so Postojna in druga notranjska središča.
• Goriška — ob meji z Italijo; eno glavnih mest je Nova Gorica.
• Obalno-kraška — obalno območje z mestom Koper in kraškimi predeli.

Spremembe in prilagoditve

Meje in poimenovanja statističnih regij so redko predmet sprememb; znana sprememba je bila zamenjava imen Spodnjeposavska → Posavska in Notranjsko-kraška → Primorsko-notranjska s 1. januarjem 2015. Vsaka sprememba običajno sledi evalvacijam, potrebi po jasnejši identiteti regije ali administrativnim prilagoditvam v okviru nacionalne zakonodaje in evropskih zahtev.

Uporaba podatkov

Statistični podatki po regijah so javno dostopni in jih uporabljajo raziskovalci, oblikovalci politik, gospodarstvo in nevladne organizacije. Ti podatki vključujejo demografske statistike, zaposlovanje, BDP po regijah, izobraževanje, zdravje, infrastrukturo in okoljske kazalce, kar omogoča ciljano in učinkovito pripravo razvojnih ukrepov.

Vprašanja in odgovori

V: Koliko statističnih regij je v Sloveniji?

V: Kdaj so bile ustanovljene statistične regije v Sloveniji?

V: Kakšen je namen statističnih regij v Sloveniji?

V: Kako so razvrščene statistične regije Slovenije?

V: Kako se imenujeta obe skupini, v kateri sta razvrščeni statistični regiji Slovenije?

V: Katere so bile spremembe imen statističnih regij Slovenije, ki so se zgodile 1. januarja 2015?

V: Kakšna je raven NUTS statističnih regij v Sloveniji?

Išči po črki