Spencerjev zaliv – najzahodnejši veliki zaliv Južne Avstralije

Spencerjev zaliv je najzahodnejši od dveh velikih zalivov na južni obali Avstralije. Nahaja se v zvezni državi Južna Avstralija in je obrnjen proti Velikemu avstralskemu zalivu. Zaliv je dolg 322 km in širok 129 km ob ustju. Zahodna obala zaliva je polotok Eyre. Na vzhodni strani je polotok Yorke, ki ga ločuje od manjšega zaliva Saint Vincent. Matthew Flinders je njegov vhod določil kot črto od Cape Catastrophe na polotoku Eyre do Cape Spencer na polotoku Yorke.

Lega in značilnosti

Celoten Spencerjev zaliv pripada zvezni državi Južna Avstralija. Na severu se zaliv konča pri mestu Port Augusta, kjer se širok morski lijak zoži v plitvejši, močvirnat in z nasipi obdan vrh zaliva. Proti jugu postaja akvatorij vse globlji in bolj odprt, do črte med rtom Cape Catastrophe na polotoku Eyre in rtom Cape Spencer na polotoku Yorke. Notranjost obale členijo številni manjši zalivi in naravni pristani, med njimi Boston Bay pri Port Lincolnu ter Franklin Harbor pri Cowellu.

Zaliv je na severu plitev in z močno plimo-oseko, proti južnemu izhodu pa globlji in bolj izpostavljen oceanu. Gre za t. i. “obratno estuarijsko okolje”: zaradi vročih, suhih poletij in majhnega dotoka rek je slanost v zgornjem delu zaliva pogosto višja od oceanske, kar vpliva na morske ekosisteme in prometne dejavnosti.

Otočja, rti in svetilniki

V spodnjem delu zaliva ležijo skupina otokov Sir Joseph Banks, otok Thistle in več manjših čeri, ki nudijo zatočišča morskemu in obalnemu življenju. Pomembni orijentirji za plovbo so svetilnik Point Lowly v zgornjem zalivu, ter svetilnika na rtu Cape Spencer in pri Cape Donington v bližini Port Lincolna.

Mesta in pristanišča

• Port Augusta – na skrajnem severu; križišče železniških in cestnih povezav ter izhodišče proti notranjosti celine.
• Port Pirie – veliko industrijsko pristanišče in metalurški center.
• Whyalla – jeklarsko središče z rudniškimi in tovorno‑ladijskimi povezavami; v bližini je terminal Port Bonython.
• Port Lincoln – pomembno ribiško središče in vrata do nižjega zaliva; znan po tuni in akvakulturi.
• Na vzhodni obali – kraji Moonta Bay, Wallaroo, Kadina (»Bakerjev trikotnik«) ter Port Broughton z ribiško in turistično tradicijo.
• Na zahodni obali – Cowell (Franklin Harbor), Arno Bay in drugi manjši kraji na vzhodni obali polotoka Eyre.

Narava in okolje

Obrežje zgornjega zaliva obdajajo obsežni plitvinski pasovi, samphire soline in mangrove (predvsem siva mangrova Avicennia marina). Podmorsko dno prekrivajo obsežni travniki morskih trav Posidonia in Amphibolis, ki so ključni za razmnoževanje rib in nevretenčarjev.

• Izjemna združitev orjaških sipek pri Whyalli (Point Lowly): vsako zimo se tisoči sipek (Sepia apama) zberejo na razmnoževališčih – edinstven naravni pojav, ki privablja potapljače z vsega sveta.
• Morske živali: pogosti so delfini, morske želve in kolonije avstralskih morskih levov (npr. pri Dangerous Reef). V bližini ustja se pojavljajo beli morski psi in selitvene vrste kitov.
• Ptičje življenje: plitvine in soline so pomembna postajališča selivk (njivski prodniki, sabljarke) in dom številnim obalnim pticam.

Za ohranjanje biotske raznovrstnosti je vzpostavljena mreža morskih parkov in rezervatov, med njimi Upper Spencer Gulf Marine Park, Eastern Spencer Gulf Marine Park in načrtovana območja z omejitvami ulova. Ti varujejo ključna razmnoževališča, travnike morskih trav in mangrove.

Zgodovina

Območje Spencerjevega zaliva je dom tradicionalnih skupnosti Prvih narodov, med njimi Barngarla (zahod in sever), Nukunu (okoli Port Pirie) in Narungga (polotok Yorke). Njihova prisotnost in skrb za deželo segata tisoče let v preteklost, kar dokazujejo številna kulturna najdišča in zgodbe o državi.

Evropsko obalo je natančno kartiral Matthew Flinders leta 1802 in zaliv poimenoval po lordu Spencerju. V istem obdobju je obalo raziskovala tudi francoska odprava pod vodstvom Nicolasa Baudina. V 19. stoletju so se razvili rudarska dejavnost na polotoku Yorke, ribištvo in pristaniška mesta, kasneje pa težka industrija (jeklarstvo v Whyalli, topilnica v Port Pirie).

Gospodarstvo in dejavnosti

• Ribištvo in akvakultura: med najznamenitejšimi je trajnostno upravljan lov na kozice (»Spencer Gulf prawn fishery«). Razširjena je vzreja tune pri Port Lincolnu, ostrig v Franklin Harborju ter gojenje rumenoplavutih kraljičnih rib.
• Industrija in energetika: jeklarna Whyalla, terminal Port Bonython (utečinjeni naftni plini) in metalurgija v Port Pirie so ključni del regionalnega gospodarstva. Okoli Port Auguste se hitro razvijajo sončne in vetrne elektrarne ter projekti shranjevanja energije.
• Promet in ladijski tovor: več globokovodnih pristanišč omogoča izvoz rude, kovin in kmetijskih pridelkov.
• Turizem: ribolov, jadranje, opazovanje sipek pri Whyalli ter potapljanje v bližini ustja zaliva; iz Port Lincolna so priljubljeni izleti v okolico in proti otokom.

Podnebje in obisk

Podnebje je mediteransko: vroča, suha poletja in mile, bolj vlažne zime. V severnem delu so poleti pogoste močne vročinske epizode in visoka izhlapevanja, pozimi pa izrazite plime in ostrušeni vetrovi. Za varno plovbo in aktivnosti je priporočljivo spremljati vremenske in plimne napovedi ter se izogibati močnim vetrovom v izpostavljenih delih zaliva.

Promet in dostop

Glavna prometna vozlišča so Port Augusta (povezava na transavstralsko železnico in glavno severno cesto), Port Pirie in Whyalla. Ob zahodni strani teče Lincoln Highway, po vzhodni strani pa ceste polotoka Yorke do krajev Wallaroo, Moonta in Port Victoria. Pristanišča omogočajo trajektne in tovorne povezave, manjša plovila pa uporabljajo številne klančine in pomole (npr. Moonta Bay in Wallaroo).

Varstvo in odgovorno obiskovanje

• Spoštujte omejitve v zavarovanih morskih območjih in sezonska zaprtja razmnoževališč (zlasti pri sipek).
• Ribolov izvajajte v skladu z dovoljenji in kvotami; številne vrste so zaščitene ali imajo minimalne mere.
• Obisk občutljivih obalnih močvirij, mangrov in solin naj bo po označenih poteh, da se prepreči erozija in motenje živali.
• V bližini industrijskih območij upoštevajte varnostna obvestila in navigacijske omejitve.

Vprašanja in odgovori

V: Kje se nahaja Spencerjev zaliv?

V: Kako dolg in širok je Spencerjev zaliv?

V: Katera dva polotoka mejita na Spencerjev zaliv?

V: Kdo je določil vhod v Spencerjev zaliv?

V: Katero pristanišče leži na vzhodni obali Spencerjevega zaliva?

V: Kakšen pogled na zaliv Spencer lahko vidite z Nasinih satelitov?

Išči po črki