Aosta: mesto v Dolini Aoste — zgodovina, rimske ostaline in znamenitosti
Aosta (italijansko Aosta, francosko Aoste) je glavno mesto italijanske pokrajine Valle d'Aosta (francosko Vallée d'Aoste). Leži približno na sredini doline ob reki Dora Baltea (francosko Doire baltée)) na nadmorski višini približno 583 m. Okoli mesta se dvigajo mogočne Alpe, kar Aosti daje pomembno strateško lego kot vozlu poti čez gorske prelaze in kot izhodišče za planinske ter zimske športe.
Zgodovina
Območje je bilo osvojeno in poseljenjeno v času Rimljanov; Rimljani so tu ustanovili naselbino Augustus Praetoria Salassorum okoli leta 25 pr. n. št. Mesto je bilo pomembna utrjena kolonija, saj je povezovalo severne prehode iz Apenin proti zahodnim Alpam. Osnovni načrt mesta s pravokotnimi bloki ulic (kartuz in dekuman) je še danes prepoznaven v mestnem središču.
Po propadu Zahodnega rimskega cesarstva je območje prišlo pod vpliv frankovskega cesarstva, kasneje pa je v srednjem veku in novem veku prešlo pod nadzor Savojske hiše. Aosta je skozi stoletja ohranila posebno kulturno in jezikovno identiteto — v regiji sta uradna jezika italijanščina in francoščina — ter večkratno vlogo kot upravno in trgovsko središče doline.
Rimske ostaline in urbanistična zasnova
V Aosti je še veliko dobro ohranjenih rimskih spomenikov, zaradi česar je mesto pogosto opisano kot eno najbolje ohranjenih rimskih mest v Alpah. Med najpomembnejšimi ostalinami so:
- Rimski mestni načrt – osnovna mreža ulic s pravokotnim tlorisom je jasno vidna v starem mestnem jedru.
- Vrata in mestna obzidja – ohranjena so predvsem vzhodna in južna vrata, ki so del rimskih obrambnih struktur.
- Arco d'Augusto (Augustov lok) – spomenik, postavljen v zahvalo cesarju Avgustu, je eden izmed značilnih simbolov mesta.
- Rimsko gledališče in amfiteater – ruševine gledališča se nahajajo v bližini mestnega središča in pričajo o pomembni antiki kulturni dejavnosti.
- Kриптопортик (cryptoporticus) – podružnice rimskih podpornih hodnikov in skladišč, ki so del javnih zgradb oziroma foruma.
Znamenitosti in kulturni spomeniki
Poleg rimskih ostalin Aosta ponuja več pomembnih cerkvenih in srednjeveških spomenikov ter muzejev:
- Duomo di Aosta (katedrala Santa Maria Assunta) – stolna cerkev z bogato zgodovino in umetniškimi deli.
- Collegiata di Sant'Orso in atrij – zgodnjeromanska cerkev s čudovitim klavzirjem in lokalno znanimi rezbarijami.
- Museo Archeologico Regionale – regionalni arheološki muzej z zbirkami predmetov iz rimskega obdobja in iz preteklosti doline.
- Staro mestno jedro – ozke ulice, trgovine s tradicionalnimi obrti in restavracije s tipično aostansko kulinariko.
Okolica in aktivnosti
Aosta je tudi odlično izhodišče za izlete v naravo: bližnji smučarski centri in planinske poti omogočajo zimske in poletne aktivnosti. V regiji so priljubljena ciljiska središča, kot so Courmayeur in Cervinia, pa tudi prelazi proti Franciji in Švici. Zelo znane so planinske ture, plezanje, kolesarjenje in smučanje.
Dogodki in praktične informacije
- Fiera di Sant'Orso – tradicionalni obrtni sejem, ki vsako leto pritegne obiskovalce in lokalne izdelovalce (organiziran konec januarja).
- Dostopnost – Aosta je povezana z ostalo Italijo z avtocesto A5 (Torino–Aosta) in železniško progo iz Torina; v regiji delujejo tudi lokalni avtobusni prevozi.
- Jezik – uradna raba francoščine poleg italijanščine je del lokalne tradicije, zato je prisotna dvojezičnost v javnih napisih in upravnih storitvah.
Za obiskovalce je Aosta privlačna kombinacija antične zgodovine, srednjeveške arhitekture in alpske narave, zato je primeren kraj tako za ljubitelje kulture kot za aktivne obiskovalce, ki iščejo izhodišče za izlete po Dolini Aoste.
Avgustov obok
Porta Prætoria: Pretorska vrata, vzhodni vhod v rimsko mesto
Zgodovina
Dolina Aosta je tipična alpska dolina, ki so jo ledeniki v ledeni dobi razrezali v obliki črke V. Razteza se od zgornjega dela v bližini Mont Blanca do nižjih predelov, kot je mesto Aosta.
Območje je bilo pred združitvijo Italije rimsko, francosko in italijansko (Savojska rodbina). Vsa imena ulic so v francoščini in italijanščini, številni pa še vedno govorijo francoska narečja.
Roman Aosta
Rimljani so leta 25 pr. n. št. premagali lokalno pleme Salassi. Njihov poveljnik Mark Terencij Varro je nato ustanovil rimsko kolonijo Augusta Praetoria Salassorum, v kateri je živelo 3 000 upokojenih veteranov.
Po letu 11 pr. n. št. je Aosta postala glavno mesto cesarske province Alpes Graies ("Sive Alpe").
Pomembnost
Aosta leži ob sotočju dveh rek. Je na koncu prelaza Veliki Bernard (ki vodi v Švico) in prelaza Mali Bernard (ki vodi v Francijo). Zaradi svojega položaja je imela velik vojaški pomen, mesto pa je bilo zgrajeno po vzoru rimskega vojaškega tabora.
Dolina je bila pot za trgovino in vojake iz Italije v Galijo (pozneje Francijo). To pojasnjuje njen pomen za Rimljane. Zdaj se nahaja v bližini italijanskega vhoda v predor Mont Blanc.
Dolina Aosta je trenutno pol avtonomna regija v severozahodni Italiji. Je najmanjša regija v Italiji in ni razdeljena na pokrajine.
Aostan
Aostanska francoščina (francosko: français valdôtain) je različica francoščine, ki se govori v dolini Aosta, kjer mnogi govorijo neko obliko francoščine. Nekateri izrazi, besede in besedne zveze se razlikujejo od standardne francoščine, nekateri pa so podobni švicarski francoščini. Nekatere besede izvirajo iz piemontskega jezika ali italijanščine. Sodobna francoščina in italijanščina se mešata z lokalnim patoisom valdôtain, ki je francosko-provansalskega tipa.
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je Aosta?
O: Aosta je mesto v severni Italiji.
V: Katero je glavno mesto regije Valle d'Aosta?
O: Aosta je glavno mesto regije Valle d'Aosta.
V: Kje v regiji se nahaja Aosta?
O: Aosta je približno v sredini regije.
V: Katera je glavna reka, ki teče v dolini?
O: Glavna reka, ki teče v dolini, je Dora Baltea (francosko Doire baltée).
V: Kdo je osvojil to območje leta 25 pred našim štetjem?
O: Rimljani so to območje osvojili leta 25 pred našim štetjem.
V: Kakšen je osnovni načrt mesta?
O: Osnovni načrt mesta s pravokotnimi bloki ulic je rimski.
V: Katere stavbe iz rimskih časov so še vedno ohranjene v mestu?
O: V mestu je še vedno veliko rimskih stavb, na primer vzhodna in južna vrata.
