Predor: definicija, vrste, gradnja in najdaljši predori sveta

Predor je prehod, izkopan ali zgrajen pod zemljo, pod vodo ali skozi gorovje, ki povezuje dve ali več lokacij. Predori se uporabljajo v zelo različnih namenih: v nekaterih predorih vozijo avtomobili, v drugih pa vlaki. Včasih se predor uporablja za premikanje ladij (navigacijski predori), nekateri predori pa so namenjeni prehodu pešcev ali kolesarjev. Drugi objekti služijo kot zaščitne ali servisne poti — nekateri predori so zgrajeni za komunikacijske kable, drugi pa za električne kable. Obstajajo tudi posebni predori, zgrajeni za živali ali za preselitev prometa stran od naselij.

Vrste predorov

Prometni predori — za avtomobile, tovornjake in druga cestna vozila.
Železniški predori — namenjeni hitrim in običajnim vlakom, pogosto skozi gore ali pod morjem.
Navigacijski predori — vodni kanali oziroma predori, po katerih plujejo ladje.
Servisni in infrastrukturni predori — za kabelske in cevovodne instalacije ter za vzdrževanje.
Reševalni in varnostni predori — paralelni ali povezovalni predori, namenjeni evakuaciji in intervenciji ob nesrečah.

Gradnja in načini izkopavanja

Predori se kopljejo v različnih vrstah tal, od mehkega peska do trde skale. Način izkopavanja je odvisen predvsem od geoloških razmer, globine, dolžine in namena predora. Pogosti načini so:

TBM (Tunnel Boring Machine) — posebne stroje za izkopavanje in oblaganje cevi, primerne za dolge predore skozi enotno podlago; omogočajo hitrejši in bolj kontroliran izkop.
Drill-and-blast (vrtanje in razstreljevanje) — klasična metoda v trdi skali, kjer se kamen izkopava z vrtanjem in eksplozivom.
Kamnolom (aditni izkop) — kot je opisano, pot predora se izkoplje vodoravno; ta sistem zahteva trdno kamnino in je primeren za globje predore.
Cut-and-cover — predor se izkoplje blizu površine, nato pa se nad njim zgradi streha ali pokrov; primeren za kratke ali plitke cestne ter infrastrukturne predore in pri mestnih projektih.

Poleg osnovnega izkopa so pomembni še postopki ojačitve in oblaganja predora (betonske obloge, segmenti, sidranje), odvajanje vode in drenaža, vgradnja prezračevalnih sistemov, požarnih sistemov ter elektro- in signalne opreme. Gradnja predorov pogosto zahteva tudi geotehnične preiskave, izravnavo stanja tal in varnostne ukrepe za delavce.

Varnost in vzdrževanje

Gradnja predorov je velik gradbeni projekt, ki lahko stane zelo veliko denarja, zato so upravljavci zelo pozorni na varnost in vzdrževanje. Načrtovanje in gradnja dolgega predora lahko traja več let, prav tako redno vzdrževanje vključuje:

redne inšpekcije stanja oblog in konstrukcij,
vzdrževanje prezračevanja, razsvetljave in odvodnje,
preprečevanje vdorov vode in nadzora stabilnosti sten,
evakuacijski izhodi, gasilni hidranti in sistemi za zaznavanje dima ter avtomatske zapore prometa v nujnih primerih.

Najdaljši predori sveta

Predor pod Rokavskim prelivom med Francijo in Anglijo je eden najbolj znanih podmorskih predorov na svetu; njegova skupna dolžina je približno 50,45 kilometra, od tega je pod morjem okoli 37,9 km. Odprt je bil leta 1994 in služi predvsem železniškemu prometu (Eurostar, tovori vlakov).

Najdaljši železniški predor na svetu je danes Gotthardski bazni predor v Švici, z dolžino približno 57,09 kilometra. Ta predor je bil zgrajen za pospešitev železniškega prometa skozi Alpe in je bil uradno odprt leta 2016. Drugi dolgi predori vključujejo japonski Seikan Tunnel (približno 53,85 km) in različne dolge avtocestne in železniške predore po svetu.

Zaključek

Predori so ključni infrastrukturni objekti, ki povezujejo regije, skrajšujejo poti in omogočajo promet skozi zahtevne terene. Izgradnja zahteva natančno načrtovanje, ustrezno tehnologijo in velike investicije, hkrati pa prinaša dolgoročne koristi za promet, gospodarstvo in povezovanje različnih območij.

Predor za premikanje avtomobilov v Hamburgu v Nemčiji.

Severni portal železniškega predora Milford, Anglija.

Razlogi za gradnjo predora

Podzemna železnica temelji na omrežju predorov, ki so izkopani pod zemljo, tako da vlaki ne motijo lokalnega prometa in ga ne motijo.
Na železniški progi ali cesti se predor izkoplje, ko proga naleti na oviro, na primer goro, da se izogne obvozu ovire.
Predor se včasih zgradi za premagovanje vodne ovire kot nadomestilo za gradnjo mostu nad njo.
Predor je zgrajen za povezavo med vojaškimi postojankami, tako da premiki med njimi niso vidni sovražniku.
Predor je zgrajen za infrastrukturo, kot so električni kabli, voda, komunikacije in kanalizacija, da bi se izognili poškodbam in motnjam nad zemljo.
V nekaterih predorih zaporniki pobegnejo iz zapora.
Včasih predore uporabijo kriminalci za rop banke (npr. v Braziliji, poletje 2005).

Vprašanja in odgovori

V: Za kaj se uporabljajo predori?

O: Predori se lahko uporabljajo za avtomobile, vlake, ladje, komunikacijske kable, električne kable in živali.

V: Kaj je metoda izkopavanja predorov "cut and cover"?

O: Sistem "cut and cover" vključuje izkopavanje predora v zemlji in gradnjo strehe nad njim za ceste ali infrastrukturo, ki so blizu tal.

V: Kako dolg je predor pod Rokavskim prelivom med Francijo in Anglijo?

O: Predor pod Rokavskim prelivom med Francijo in Anglijo je dolg 50 kilometrov.

V: Kakšna je dolžina najdaljšega predora na svetu?

O: Najdaljši predor na svetu gradijo v Švici; imenuje se Gotthard Base Tunnel in bo po dokončanju dolg več kot 100 kilometrov.