Enokolesa: definicija, vrste, tehnike in triki

Enokolesa: popoln vodnik — definicija, vrste, osnovne tehnike in spektakularni triki. Naučite se prostega teka, žirafinih enokoles in naprednih spretnosti.

Enokolesa (pogovorno tudi kolesa) so vozila na pedala z enim samim kolesom. Podobna so kolesu, vendar imajo samo eno kolo, sedež in pedala — pri večini modelov ni verige ali prestav (obstajajo pa tudi posebne izvedbe z verigo ali menjalnikom). Enokolesnik (oseba, ki vozi enokolo) krmili z nagibanjem telesa, premiki sedeža in uravnavanjem pritiska na pedala; običajno ni krmila, kot ga poznamo pri navadnem kolesu. Voznik ohranja ravnotežje z gibanjem rok in telesa ter nadzoruje hitrost z manjšimi ali večjimi potegi pedala. Enokolesa se pogosto uporabljajo za zabavo, nastope in šport, predvsem v cirkusih in pri uličnih nastopih. Zaradi manjše razširjenosti in specializirane izdelave so pogosto dražja od poceni koles. Več o pogostih oblikah dvehokolesnih vozil najdete tudi pri drugih virih (vozila na).

Vrste enokoles

Obstaja več vrst enokoles, namenjenih različnim stilom vožnje in uporabe. Med najpogostejšimi so:

• Tradicionalno enokolo – osnovna različica z okvirjem, sedežem in neposrednim pogonom; primerna za učenje in vsakodnevno vožnjo.
• Žirafa (enokolo z visoko osjo) – ima daljšo os in pogosto verigo, zaradi česar je sedež bistveno višje; pogosto ga uporabljajo cirkuški nastopajoči.
• Freestyle – lahke, odzivne izvedbe za trike na ravnem ter v dvoranah.
• Trials – robustna enokolesa z močnimi močnimi deli in močnimi platišči za preskakovanje ovir in pristanke.
• Mountain unicycle (Muni) – namenjeno vožnji po neravnem terenu; ima širšo pnevmatiko in okrepljen okvir.
• Commuter / Urban – udobnejše enokolesa za vožnjo po mestu; pogosto z debelejšimi pnevmatikami in boljšim sedežem.
• Geared / hub-gear – enokolesa z menjalnikom v osi, ki omogoča višje hitrosti brez prehitra vrtenja pedala.

Osnovne tehnike in učenje

Učenje vožnje z enokolesom zahteva čas in vajo. Pomembne osnove:

• Oprema: nosite čelado, po možnosti zaščitne ščitnike za zapestja, kolena in komolce.
• Prvi koraki: začnite ob steni ali ograji, kamor se lahko primete; postavite en pedalo v spodnji položaj in stopite na zgornjega, držite sedež z eno roko in s prostimi gibi iščite ravnotežje.
• Vzpenjanje: naučite se več načinov: statični mount (iz mirujočega položaja), rolling mount (iz rahlega premika) in „free mount“ (svobodno vkrcanje brez opore).
• Ravenje in zavijanje: gledajte naprej, ne navzdol; zavijate z nagibanjem bokov in premikanjem sedeža ter s pomočjo manjših gibov v ramenih in rokah.
• Idling / prosti tek: ta tehnika (v slovenščini pogosto imenovana „prosti tek“ ali „zibanje“) pomeni, da voznik rahlo zabada pedala naprej in nazaj ter ostane v mestu – to se pogosto uporablja pri žongliranju ali nastopih, saj omogoča, da so roke proste.

Triki in napredne tehnike

Ko obvladate osnovno vožnjo, lahko preizkusite številne trike. Nekateri priljubljeni so:

• vožnja nazaj (backward riding),
• vožnja po stopnicah navzgor in navzdol,
• pedaliranje z eno nogo (one-footed pedaling),
• poskakovanje na mestu (hopping) ali preskoki (bunny hops),
• wheel walk / hoja po kolesu – postavljanje stopal neposredno na plašč kolesa in premikanje z nogami po številkah,
• idling z vodenjem - crank idle (zibanje na mestu z vrtljaji pedal),
• seat out tricks – izvajanje trikov z odmaknjenim sedežem (npr. seat out hop),
• grinds in pedal grabs (na ustreznih modelih za ulične trike),
• vožnja čez ovire in tehnične linije (na trials in Muni enokolesih).

Varnost in vzdrževanje

Za varno vožnjo upoštevajte osnovna priporočila:

• vedno nosite čelado; za učenje in trike priporočamo tudi ščitnike za zapestja, kolena in komolce,
• pred vsako vožnjo preverite pritrditev sedeža, kolesa, pedal in pravilni tlak v pnevmatiki,
• redno preverjajte ležaje in osi ter zategnite vijake krmila/sedežnega objemka,
• pri vožnji po prometnih površinah upoštevajte prometne predpise in dajte prednost pešcem ter drugim udeležencem.

Uporaba in cene

Enokolesa so vsestranska: uporabljajo jih nastopajoči (žonglerji, cirkuški izvajalci), ulični umetniki, rekreativci in športniki (npr. Muni tekmovalci). Cene se razlikujejo glede na kakovost in namen: osnovno učno enokolo je možno kupiti cenovno ugodno, medtem ko specializirana trials, Muni ali žirafa izvedba stanejo bistveno več zaradi okrepljenih komponent in posebnih izvedb.

Enokolesništvo je zabaven in izzivalen šport, ki izboljšuje ravnotežje, koordinacijo ter držo. Z redno vadbo lahko napredujete od prvih korakov do zahtevnih trikov in nastopov.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je enokolesnik?

V: Kako se upravlja enokolesnik?

V: Kako voznik na enoskolesu ohranja ravnotežje?

V: Kako se uporablja enosledno kolo?

V: Kateri sta dve vrsti enokolesnikov?

V: Kaj je prost tek pri vožnji z enoslednim kolesom?

V: Katere trike je mogoče izvajati na enoskolesu?

Išči po črki