Kantoni Švice: 26 kantonov, zgodovina, avtonomija in federalizem
Odkrijte 26 kantonov Švice: zgodovina, avtonomija, federalizem, urkantoni in sodobne razlike v zakonodaji ter šolstvu — poglobljen vodnik o švicarski državni ureditvi.
Švica je razdeljena na 26 različnih območij, imenovanih kantoni. Kanton je v praksi primerljiv z zvezno državo v Združenih državah Amerike: ima svojo zakonodajo, izvršilno oblast in določeno stopnjo avtonomije znotraj švicarske konfederacije.
Zgodovina in nastanek moderne federacije
Pred uvedbo zvezne ustave leta 1848 so bili kantoni precej suvereni: vsak je imel svojo vojsko in celo lastno denar. Po spopadih, znanih kot državljanska vojna and (Sonderbundskrieg, 1847), je bila naslednje leto sprejeta zvezna ustava, ki je preuredila Švico iz neposredne konfederacije suverenih kantonov v zvezno državo s skupnimi institucijami.
Urcantoni in novi kanton
V zgodovinskem izviru so bili kot temelj države omenjeni kantoni Uri, Schwyz in Unterwalden (slednjega danes sestavljata Nidwalden in Obwalden) — ti se pogosto imenujejo urkantoni in izvirajo iz leta 1291. Skozi stoletja so se k njih dodajali drugi kantoni. Najnovejši kanton je Jura, ki se je po političnih nemirih in referendumu odločil odcepiti od kantona Bern; odločitev je bila sprejeta konec 1978, Jura pa je formalno začel obstajati kot kanton s 1. januarjem 1979.
Polkantoni in posebnosti glasovanja
Obstajajo nekatera posebna zgodovinska razmerja znotraj kantonov: Basel-Stadt, Basel-Landschaft, Appenzell-Innerrhoden, Appenzell-Ausserrhoden, Obwalden in Nidwalden so obravnavani kot tako imenovani »polkantoni«. Zaradi zgodovinskih razlogov imajo ti kantoni posebno pravno obravnavo pri nekaterih zveznih institucijah: v Zveznem svetu (SENAT) ima večina kantonov po dva predstavnika, polkantoni pa običajno le enega; v referendumski praksi, kjer je potrebno soglasje večine kantonov, računajo polkantoni kot pol glasova. To pomeni, da v nekaterih vprašanjih njihovi glasovi štejejo drugače, čeprav v vsakdanji avtonomiji niso »manjvredni«.
Avtonomija kantonov in federalizem
V Švici so posamezne občine in kantoni zelo svobodni pri urejanju lokalnih vprašanj. To je značilnost švicarskega federalizem: zvezno raven pogosto določa okvirne oziroma splošne določbe, kantoni pa sprejemajo podrobne predpise in prilagajajo rešitve vlastitim potrebam. Vsak kanton ima svojo izvršilno oblast, svoj parlament in sodstvo ter lastno vlado. Prav tako imajo vsi kantoni svojo ustavo, ki je najvišji pravni akt znotraj kantonalnega pravnega reda.
Kje se kaže avtonomija v praksi
Avtonomija se najbolj vidi pri področjih, kot so izobraževanje (zaradi tega obstaja 26 različnih šolskih sistemov), zdravstvo, policija, prostorske in gradbene politike ter obdavčitev. To lahko vodi do precej različnih rešitev med kantoni: stopnje davkov se razlikujejo, šolski programi in strukture se razlikujejo, kar vpliva na življenje prebivalcev in podjetij glede na to, v katerem kantonu živijo ali poslujejo.
Kazni za zlorabo drog in različna praksa po kantonih
Zloraba drog je po zvezni zakonodaji kaznivo dejanje; zakon določa splošne kazenske določbe, običajno z globo ali zaporno kaznijo od enega do treh let, odvisno od teže kaznivega dejanja. Težava v praksi je v tem, da kaznovanje osebnih oblik uživanja pogosto ni enotno urejeno in da policija ter tožilstva v posameznih kantonih različno odločajo o pregonu. Sama zasebna uporaba (ne trgovanje ali distribucija) je v nekaterih primerih obravnavana mileje ali pa se kaznuje le z denarno kaznijo; zato se lahko v enem kantonu kajenje marihuane konča z globo, v drugem pa lahko pripelje tudi do zaporne kazni. Različne prakse izvrševanja kazenskih predpisov so primer, kako federalizem v praksi ustvarja heterogenost pravne ureditve.
Ustava, oblast in vsakdanja zakonodaja
Vsaka kantonalna ustava določa osnovne pravice in organizacijo oblasti v kantonu. Kantoni sprejemajo zakone, imajo svoje vlade in sodišča ter pri mnogih zadevah končno besedo, če zvezna ustava ali zakon ne določa drugače. Hkrati pa zvezne institucije urejajo zadeve, ki presegajo posamezne kantone, kot so zunanja politika, obramba, carine in valuta.
Skupaj ta ureditev omogoča široko kombinacijo enotnosti na zvezni ravni in raznolikosti na kantonalni ravni — to je osrednji princip, zaradi katerega je švicarski sistem pogosto opisovan kot močen, prilagodljiv in v veliki meri decentraliziran.
Švicarski kantoni
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je kanton v Švici?
O: Kanton je podoben zvezni državi v Združenih državah Amerike in v Švici jih je 26.
V: Kako se je leta 1848 spremenila struktura Švice?
O: Leta 1848 je Švica po državljanski vojni spremenila svojo strukturo, tako da vsak kanton ni imel več svoje vojske ali denarja.
V: Kaj je Urkanton?
O: Urkanton je eden od prvotnih kantonov, ki so obstajali od ustanovitve Švice leta 1291. To so Uri, Schwyz in Unterwalden (Nidwalden in Obwalden skupaj).
V: Kdaj je Jura postala nov kanton?
O: Jura je postala nov kanton leta 1978, ko se je po nemirih odcepila od kantona Bern.
V: Kako se nekateri švicarski kantoni razlikujejo od drugih, ko gre za glasovanje?
O: Zaradi zgodovinskih razlogov se glasovi v kantonih Basel-Stadt, Basel-Landschaft, Appenzell-Innerrhoden, Appenzell-Ausserrhoden, Obwalden in Nidwalden na državnih volitvah štejejo drugače kot v drugih švicarskih kantonih.
V: Koliko svobode imajo občine in kantoni v Švici?
O: Občine in kantoni imajo precej svobode, saj švicarska zakonodaja običajno določa le splošna pravila na ravni celotne konfederacije, medtem ko podrobna pravila določi vsak posamezni kanton po lastni presoji.
V: Kako se kazni za zlorabo drog razlikujejo med različnimi švicarskimi kantoni?
O: Zloraba drog velja za zvezno kaznivo dejanje, vendar se lahko kazni zanjo med posameznimi kantoni zelo razlikujejo, saj nekateri izrekajo denarne kazni, drugi pa lahko izrečejo zaporno kazen tudi za lažje primere, odvisno od tega, kako strogo uporabljajo ta zakon.
Iskati