Valais

Geografija

Kanton Valais leži na jugu Švice. Na jugu leži Italija, na jugozahodu pa Francija. Na severu kantona ležita švicarska kantona Vaud in Bern, na vzhodu pa kantona Uri in Ticino.

Na območju prevladuje široka, ledena dolina reke Rone. Iz glavne doline se odcepi veliko stranskih dolin. Na vrhu doline Mattertal je Zermatt, lepo turistično naselje, ki ga krasi razgled na Matterhorn (4.478 m). Petdeset gora je visokih več kot 4.000 m, najvišja, Monte Rosa, sega do 4.638 m, na njej pa so številni ledeniki.

Rona odvaja vodo iz glavne doline od vzhoda proti zahodu do Martignyja v Švici, nato pa pod pravim kotom proti severu do izliva v Ženevsko jezero. Za majhnim mestom Saint-Maurice pripadajo severni bregovi reke kantonu Vaud. Glavna dolina je med Bernskimi Alpami na severu in Peninskimi Alpami na jugu. Le približno polovica celotnega območja velja za rodovitno.

Zgodovina

Rimljani so to območje imenovali Vallis Poenina ("zgornja dolina Rone").

Leta 888 je Valais postal del kraljevine Jurane Burgundije.

Burgundski kralj Rudolf III. je leta 999 območje podaril sionskemu škofu in ga imenoval za grofa Valesa. Škofje so morali braniti svoje območje pred savojskimi vojvodami.

leta 1474 je bila bitka pri Planti, kraju blizu prestolnice Sion. Sionski škof in prebivalci Sieben Zenden so premagali savojskega vojvodo. Bitka pri Planti je del burgundske vojne. Po tej bitki so škofje osvojili območje do Ženevskega jezera.

Valais ni sledil protestantski reformaciji.

12. marca 1529 je Valais postal pridruženi član (Zugewandter Ort) Švicarske konfederacije.

Leta 1628 je Valais postal republika, République des Sept Dizains / Republik der Sieben Zenden, vendar je škof ostal na oblasti, dokler Napoleonove čete niso vdrle v Valais in 16. marca 1798 ustanovile République du Valais, 1. maja 1798 pa je Valais postal del Helveške republike in se leta 1802 ponovno osamosvojil kot Rodanska republika.

Leta 1810 je Rodanska republika postala del Francije in se imenovala departma Simplon.

Leta 1813 se je Valais ponovno osamosvojil, 4. avgusta 1815 pa se je odločil, da se kot kanton pridruži švicarski konfederaciji.

Leta 1845 se je Valais pridružil katoliški separatistični ligi (Sonderbund), vendar se ni nikoli boril proti zveznim enotam, ko so se leta 1847 začele boriti druge članice lige.

Gospodarstvo

Med glavnimi panogami kantona sta proizvodnja vina in turizem. Matterhorn pri Zermattu je ena največjih turističnih znamenitosti v švicarskih gorah, prav tako kot sestrska dolina Saas Fee takoj na vzhodu. Priljubljeni so tudi drugi deli gora v kantonu, ki so bolj zahodni, na primer bolj francosko govoreča letovišča v bližini Verbierja ter regija Evolene in Arolla. Priljubljena so letovišča na severni strani glavne doline reke Rone, ki gledajo proti jugu proti Peninskim Alpam in še vedno delu južnega pobočja Bernskih Alp, kot je družinsko usmerjeno letovišče Crans-Montana. Letovišča v regiji Goms so nekoliko manj znana, vendar so prav tako deležna pozornosti med poletno pohodniško in zimsko smučarsko sezono.

Poleg turizma je še vedno pomembno tudi kmetijstvo, zlasti govedoreja v gorah in mlekarstvo v nižinah. Vinska industrija kantona je največja v Švici. Na območju je tudi veliko sadovnjakov, tu pa se nabira tudi žafran.

Najbolj industrijska zahodna regija kantona se imenuje Chablais. To območje je zelo pomembno za gospodarstvo. Tu je veliko tovarn, najpomembnejši sta hčerinski podjetji Novartis in Syngenta v Montheyu. V mestu Collombey je rafinerija nafte.

V bližini mesta Visp je velik obrat za proizvodnjo aluminija. Drugi kovinski izdelki in kemikalije se proizvajajo v okolici Vispa in Sierre.

Kljub cvetoči turistični industriji, visoki ravni infrastrukture in številnim vinogradom je kanton Valais še vedno eden najrevnejših švicarskih kantonov in ni blizu bogatim bančnim in finančnim kantonom. Velik del zemljišč in hiš v kantonu je zdaj v lasti tujcev.

Prevoz

Majhno letališče je v Sionu, glavni prometni poti pa sta železnica in cesta. Obe omrežji sta obsežni in imata koristi od turizma. Številni cestni prelazi so dobro znani, na primer prelaz Grimsel. Najdaljši kopenski predor na svetu, Lötschberg Base Tunnel, bo kmalu začel delovati, morda konec leta 2007, in bo z železnico povezal mesto Frutigen v kantonu Bern z mestom Visp v kantonu Valais/Wallis. S tem naj bi bolje razporedili avtomobilski promet v zelo slikovitem kantonu Kandertal in zagotovili hitrejši prevoz skozi Bernske Alpe iz naseljenega Mittellanda na severu v južni kanton Valais. Avtomobili se lahko naložijo na vlake kot tovor.

Demografski podatki

Valais je večinoma francosko govoreči kraj. V vzhodnem delu kantona Zgornji Valais pa se govori valaška nemščina. Francosko govoreče prebivalstvo predstavlja dve tretjini prebivalstva.

Prebivalci kantona so razpršeni. Največja mesta so prestolnice Sion (Sitten), Sierre in Brig. V kantonu ni večjega mesta. Večina prebivalstva je rimskokatoliške veroizpovedi.

Mesta in vasi

• Anzère
• Bluche
• Brigada
• Sion
• Sierre
• Monthey
• Martigny
• Crans-Montana
• Leukerbad
• Saas-Fee
• Verbier
• Visp
• Zermatt

Mesta

V kantonu so naslednja mesta po okrožjih.

Sorodne strani

• Sion, Švica - glavno mesto kantona.
• Francoski jezik
• Nemški jezik