Valais (kanton, Švica): dolina reke Rone, Peninske Alpe in Matterhorn
Valais je eden od 26 švicarskih kantonov na jugozahodu države.
Nahaja se v bližini doline reke Rone od njenih izvirov do Ženevskega jezera, ki ločuje Peninske Alpe od Bernskih Alp. Kanton je eden izmed bolj suhih delov Švice v osrednji dolini reke Rone. Je tudi eden najbolj namočenih delov, saj ima velike količine snega in dežja na najvišjih vrhovih Švice. V svetu je verjetno najbolj znan po Matterhornu.
Geografija in naravne znamenitosti
Valais leži v dolini Rone in obsega visoke alpske masive na obeh straneh doline. V južnem delu so prevladujoče Peninske Alpe, v severnem pa Bernske Alpe. Kanton vključuje številne ledenike in vrhove nad 4000 m, med katerimi so tudi najvišji švicarski vrhovi (npr. Dufourspitze v masivu Monte Rosa). Največji ledenik v Alpah, Aletsch, se nahaja delno v Valaisu in je del UNESCO-ve svetovne dediščine Jungfrau–Aletsch.
Podnebje
Podnebje je zelo raznoliko: dolina Rone je znana kot relativno suha in sončna (še zlasti v srednji dolini), medtem ko so višinska območja in prehodi izpostavljeni obilnim padavinam in močnemu sneženju. Zaradi velikih nadmorskih razlik so razlike v temperaturi in vremenu lahko velike že na kratkih razdaljah.
Gospodarstvo in kmetijstvo
Gospodarstvo Valaisa temelji na kombinaciji turizma, energetike in kmetijstva:
- Turizem: smučarski centri (Zermatt, Verbier, Crans-Montana, Saas-Fee) ter planinska in pohodniška ponudba privabljajo obiskovalce vse leto.
- Energetika: številne jezovi in hidroelektrarne v dolini Rone izkoriščajo gorsko topografijo za proizvodnjo električne energije.
- Kmetijstvo: tradicionalne vinske terase ob Roni so znane po belih vinih (npr. Chasselas, ki se v Valaisu imenuje Fendant), pa tudi po pridelavi sadja in mlečnih izdelkov.
Turizem in šport
Valais je eno glavnih alpskih središč za zimske in poletne aktivnosti. Med najbolj poznanimi destinacijami so:
- Zermatt – izhodišče za obisk Matterhorna, brez avtomobilov, s številnimi smučarskimi in pohodniškimi možnostmi.
- Verbier – priljubljen za smučanje, freeride in nočno življenje.
- Crans-Montana – kombinacija prestižnih hotelov, igrišč za golf in zimskih smučišč.
- Saas-Fee – visokogorsko smučarsko igrišče z dolgo sezono in ledeniškimi smučišči.
Obiskanost izvira tudi iz številnih planinskih poti, ferat in via ferrat, termalnih vrelcev ter kulturnih znamenitosti v mestih, kot je Sion, upravno središče kantona.
Prebivalstvo in jezik
Valais ima mešan jezikovni značaj: južni in zahodni del kantona je večinsko francosko govoreč, severni in vzhodni del pa je večinsko nemško govoreč (v nemškem jeziku se kanton imenuje Wallis). V mestu Sion (francosko Sion, nemško Sitten) živi večina upravnih institucij kantona. Kultura vključuje tradicionalne alpske običaje, glasbo in praznike.
Promet in dostopnost
Kanton je dobro povezan z ostalo Švico in s sosednjimi državami. Pomembne prometne poti vključujejo avtomobilske in železniške predore ter gorske prelaze (npr. Simplon), ki omogočajo dostop do Italije in drugih delov Evrope. V regiji potekajo tudi slikovite železniške povezave, priljubljene pri turistih.
Kaj videti in obiskati
- Matterhorn in Zermatt – ikonična gora in alpsko mestece.
- Aletsch – največji ledenik v Alpah in del UNESCO liste.
- Vinske terase ter degustacije lokalnih vin (Fendant, kompletno valajško vinogradništvo).
- Sion – stari mestni center z gradovi in cerkvami ter krajevna zgodovina.
Zaključek
Valais je kanton z izjemno naravno raznolikostjo, kjer se na majhnem območju prepletajo suhe, sončne doline, visoki ledeniki in neprekosljive alpske gore. Ponuja bogato izbiro za ljubitelje narave, športa in kulture, hkrati pa je pomembna ekonomska regija zaradi energetike, vinogradništva in turizma.
Geografija
Kanton Valais leži na jugu Švice. Na jugu leži Italija, na jugozahodu pa Francija. Na severu kantona ležita švicarska kantona Vaud in Bern, na vzhodu pa kantona Uri in Ticino.
Na območju prevladuje široka, ledena dolina reke Rone. Iz glavne doline se odcepi veliko stranskih dolin. Na vrhu doline Mattertal je Zermatt, lepo turistično naselje, ki ga krasi razgled na Matterhorn (4.478 m). Petdeset gora je visokih več kot 4.000 m, najvišja, Monte Rosa, sega do 4.638 m, na njej pa so številni ledeniki.
Rona odvaja vodo iz glavne doline od vzhoda proti zahodu do Martignyja v Švici, nato pa pod pravim kotom proti severu do izliva v Ženevsko jezero. Za majhnim mestom Saint-Maurice pripadajo severni bregovi reke kantonu Vaud. Glavna dolina je med Bernskimi Alpami na severu in Peninskimi Alpami na jugu. Le približno polovica celotnega območja velja za rodovitno.
Zgodovina
Rimljani so to območje imenovali Vallis Poenina ("zgornja dolina Rone").
Leta 888 je Valais postal del kraljevine Jurane Burgundije.
Burgundski kralj Rudolf III. je leta 999 območje podaril sionskemu škofu in ga imenoval za grofa Valesa. Škofje so morali braniti svoje območje pred savojskimi vojvodami.
leta 1474 je bila bitka pri Planti, kraju blizu prestolnice Sion. Sionski škof in prebivalci Sieben Zenden so premagali savojskega vojvodo. Bitka pri Planti je del burgundske vojne. Po tej bitki so škofje osvojili območje do Ženevskega jezera.
Valais ni sledil protestantski reformaciji.
12. marca 1529 je Valais postal pridruženi član (Zugewandter Ort) Švicarske konfederacije.
Leta 1628 je Valais postal republika, République des Sept Dizains / Republik der Sieben Zenden, vendar je škof ostal na oblasti, dokler Napoleonove čete niso vdrle v Valais in 16. marca 1798 ustanovile République du Valais, 1. maja 1798 pa je Valais postal del Helveške republike in se leta 1802 ponovno osamosvojil kot Rodanska republika.
Leta 1810 je Rodanska republika postala del Francije in se imenovala departma Simplon.
Leta 1813 se je Valais ponovno osamosvojil, 4. avgusta 1815 pa se je odločil, da se kot kanton pridruži švicarski konfederaciji.
Leta 1845 se je Valais pridružil katoliški separatistični ligi (Sonderbund), vendar se ni nikoli boril proti zveznim enotam, ko so se leta 1847 začele boriti druge članice lige.
Gospodarstvo
Med glavnimi panogami kantona sta proizvodnja vina in turizem. Matterhorn pri Zermattu je ena največjih turističnih znamenitosti v švicarskih gorah, prav tako kot sestrska dolina Saas Fee takoj na vzhodu. Priljubljeni so tudi drugi deli gora v kantonu, ki so bolj zahodni, na primer bolj francosko govoreča letovišča v bližini Verbierja ter regija Evolene in Arolla. Priljubljena so letovišča na severni strani glavne doline reke Rone, ki gledajo proti jugu proti Peninskim Alpam in še vedno delu južnega pobočja Bernskih Alp, kot je družinsko usmerjeno letovišče Crans-Montana. Letovišča v regiji Goms so nekoliko manj znana, vendar so prav tako deležna pozornosti med poletno pohodniško in zimsko smučarsko sezono.
Poleg turizma je še vedno pomembno tudi kmetijstvo, zlasti govedoreja v gorah in mlekarstvo v nižinah. Vinska industrija kantona je največja v Švici. Na območju je tudi veliko sadovnjakov, tu pa se nabira tudi žafran.
Najbolj industrijska zahodna regija kantona se imenuje Chablais. To območje je zelo pomembno za gospodarstvo. Tu je veliko tovarn, najpomembnejši sta hčerinski podjetji Novartis in Syngenta v Montheyu. V mestu Collombey je rafinerija nafte.
V bližini mesta Visp je velik obrat za proizvodnjo aluminija. Drugi kovinski izdelki in kemikalije se proizvajajo v okolici Vispa in Sierre.
Kljub cvetoči turistični industriji, visoki ravni infrastrukture in številnim vinogradom je kanton Valais še vedno eden najrevnejših švicarskih kantonov in ni blizu bogatim bančnim in finančnim kantonom. Velik del zemljišč in hiš v kantonu je zdaj v lasti tujcev.
Prevoz
Majhno letališče je v Sionu, glavni prometni poti pa sta železnica in cesta. Obe omrežji sta obsežni in imata koristi od turizma. Številni cestni prelazi so dobro znani, na primer prelaz Grimsel. Najdaljši kopenski predor na svetu, Lötschberg Base Tunnel, bo kmalu začel delovati, morda konec leta 2007, in bo z železnico povezal mesto Frutigen v kantonu Bern z mestom Visp v kantonu Valais/Wallis. S tem naj bi bolje razporedili avtomobilski promet v zelo slikovitem kantonu Kandertal in zagotovili hitrejši prevoz skozi Bernske Alpe iz naseljenega Mittellanda na severu v južni kanton Valais. Avtomobili se lahko naložijo na vlake kot tovor.
Demografski podatki
Valais je večinoma francosko govoreči kraj. V vzhodnem delu kantona Zgornji Valais pa se govori valaška nemščina. Francosko govoreče prebivalstvo predstavlja dve tretjini prebivalstva.
Prebivalci kantona so razpršeni. Največja mesta so prestolnice Sion (Sitten), Sierre in Brig. V kantonu ni večjega mesta. Večina prebivalstva je rimskokatoliške veroizpovedi.
Mesta in vasi
- Anzère
- Bluche
- Brigada
- Sion
- Sierre
- Monthey
- Martigny
- Crans-Montana
- Leukerbad
- Saas-Fee
- Verbier
- Visp
- Zermatt
Mesta
V kantonu so naslednja mesta po okrožjih.
Brigada
Conthey
Entremont
Goms
Hérens
| Leuk
Martigny
Monthey
Raron
| Saint-Maurice
Sierre
Sion
Visp
|
