Kanton Ticino – Italijanska Švica: geografija, jezik in kultura
Kanton Ticino ali Ticino ([ti'tʃiːno]; francosko in nemško: Tessin [te'sɛ̃] in [te'si:n]) je najjužnejši kanton Švice. Pisni jezik je v skoraj celotnem kantonu italijanščina (razen v občini Walser Bosco Gurin, kjer je nemščina). Obdaja italijansko eksklavo Campione d'Italia. Skupaj z območji kantona Graubünden sestavlja tako imenovano Svizzera Italiana (Italijansko Švico). Še vedno se govorijo lombardska narečja (Ticinese), zlasti v dolinah, vendar nimajo uradnega statusa. Ime je dobila po reki Ticino.
Geografija in podatki
Ticino leži južno od glavnega alpskega grebena in meji na Italijo ter na švicarske kantone Uri, Valais in Graubünden. Pokriva približno 2.812 km² in ima okoli 350.000 prebivalcev (ocena). Pokrajina združuje visoke alpske predele, ozke doline in blago gričevnato obalo ob velikih jezerih, predvsem Lago Maggiore (jezero Maggiore) in Lago di Lugano (jezero Lugano). Glavno mesto kantona je Bellinzona, največje mesto pa Lugano.
Uprava in razdelitev
Kanton je razdeljen na več upravnih enot (distretti/distretti), med njimi so med najpomembnejšimi: Bellinzona, Blenio, Leventina, Locarno, Lugano, Mendrisio, Riviera in Vallemaggia. Lokalne občine skrbijo za večino javnih storitev, kantonalne oblasti pa urejajo izobraževanje, zdravstvo in promet.
Jezik in narečja
Uradni pisni jezik je italijanščina. Poleg tega se široko govorijo lombardska narečja, znana kot Ticinese, ki so del romanskih lombardskih jezikov in ostajajo močno prisotna v govorjeni kulturi, posebno v vaseh in dolinah. V občini Bosco Gurin (Walser) obstaja tradicionalna nemško govoreča skupnost. V mestih se pogosto sliši tudi nemščina in francoščina kot tuja oziroma sekundarna jezika.
Zgodovina (na kratko)
Območje Ticino je imelo dolgo zgodovino stikov z Lombardijo in severno Italijo. Kot kanton v moderne švicarski državni tvorbi je Ticino nastal leta 1803 z Napoleonskim aktom o mediaciji, ko je postal polnopravni kanton Švicarske konfederacije. Od takrat je angleževa zgodovina povezana z alpskimi prehodi, trgovino in kasneje z razvojem turizma ter finančnih storitev.
Gospodarstvo
- Pomembne gospodarske panoge so turizem, bančništvo in finančne storitve, obrt ter nekatera predelovalna podjetja.
- Regija izkorišča svoje sončno podnebje in naravne danosti za vinogradništvo (lokalna merlot vina), pridelavo kostanja in drugih kmetijskih pridelkov.
- Elektrarne na vodni pogon in hidroenergetika so pomemben vir energije v kantonu.
- Velik del delovne sile prihaja tudi iz sosednje Italije v obliki čezmejnih delavcev (frontalieri).
Kultura, kulinarika in prireditve
Kultura Ticina nosi močan italijanski pečat z mešanico švicarske natančnosti in sredozemskega življenjskega sloga. Pomembne kulturne prireditve so, na primer, mednarodni filmski festival v Locarnu, glasbeni dogodki in številne lokalne fešte. Kulinarika vključuje jedi, kot so risotto, polenta, razne testenine in jedi iz rib ter jezerne ribe; med lokalnimi specialitetami so tudi siri in slastne sladice z uporabo kostanja in mandljev.
Promet in povezave
Ticino je strateško pomembna prometna točka na osi sever–jug. Preko kantona poteka avtocesta A2, ključna povezava med Severno Evropo in Italijo, ter železniška proga prek Gotthardskega predora. Z odprtjem Gotthardskega osnovnega predora je promet med severno in južno Evropo postal hitrejši, kar je okrepilo pomen kantona kot tranzitne regije.
Narava in turizem
Regija ponuja raznoliko naravno okolje: alpske vrhove, pašnike, doline, slapove in obrežja jezer, primerna za pohodništvo, kolesarjenje, zimske športe in vodne aktivnosti. Sik jer je tudi veliko zgodovinskih gradov in utrdb, med najbolj znanimi so tri srednjeveške utrdbe v Bellinzoni, ki so uvrščene na seznam svetovne dediščine UNESCO.
Zaključek
Ticino je regija z edinstveno mešanico alpske in sredozemske kulture, kjer prevladuje italijanščina in kjer so močne lokalne tradicije, narečja in kulinarika. Zaradi geografske lege, zgodovine in gospodarskih povezav predstavlja pomemben most med severno in južno Evropo ter privlačno destinacijo za obiskovalce in prebivalce.
Geografija
Kanton Ticino se nahaja na jugu Švice. Skoraj v celoti ga obdaja Italija, ki leži na vzhodu, zahodu in jugu. Na severu ležita kantona Valais in Uri, na severovzhodu pa kanton Graubünden.
Njegova površina je 2 812 km², od tega je približno tri četrtine produktivnih. Gozdovi pokrivajo približno tretjino površine, precejšen del celotne površine pa predstavljata tudi jezeri Maggiore in Lugano. Ti jezeri sta znani z zgoraj naštetimi imeni, uradno pa se imenujeta Verbano in Ceresio.
Kanton je geografsko razdeljen na dva dela s prelazom Monte Ceneri. Severni, bolj gorati del, imenovan Sopraceneri, tvorita dve glavni švicarski dolini okoli jezera Maggiore: dolina Ticino in dolina Maggia. Južni del, imenovan Sottoceneri, je regija okoli Luganskega jezera.
Reka Ticino je največja reka v kantonu. Osušuje večino kantona in teče od severozahoda skozi dolino Bedretto in dolino Leventina ter se v bližini Locarna izliva v jezero Maggiore. Njena glavna pritoka sta Brenno v dolini Blenio in Moesa v dolini Mesolcina v Graubündnu. Zemljišča kantona oblikuje reka, ki v svojem srednjem delu tvori široko dolino, splošno znano kot Riviera.
Zahodna ozemlja kantona pa odvaja reka Maggia. Dolina Verzasca leži med rekama Ticino in Maggia. Obstaja tudi manjše območje, ki se izliva neposredno v Lugansko jezero. Večina ozemlja se uvršča v Alpe, vendar je manjše območje del ravnine reke Pad, ki odvaja vodo na sever Italije.


Lugansko jezero
Zgodovina
Na območju današnjega Ticina so se v davnih časih naselili keltsko pleme Lepontii. Kasneje, verjetno v času Avgusta, je postalo del rimskega cesarstva. Po propadu Zahodnega cesarstva so mu vladali Ostrogoti, Langobardi in Franki. Okoli leta 1100 je bilo središče boja med svobodnima občinama Milano in Como: v 14. stoletju so ga dokončno dobili Visconti, vojvode milanski. V 15. stoletju so švicarski konfederati osvojili doline južno od Alp v treh ločenih osvajanjih.
Kanton Uri je leta 1440 osvojil dolino Leventina. Med letoma 1403 in 1422 so nekatere od teh dežel že priključile sile iz Urija, vendar so jih pozneje izgubile. V drugi osvojitvi so Uri, Schwyz in Nidwalden leta 1500 dobili mesto Bellinzona in Riviero. Nekatera zemljišča in samo mesto Bellinzona so si Uri že prej, leta 1419, priključili, vendar so jih leta 1422 ponovno izgubili. Tretjo osvojitev so izbojevale enote iz celotne konfederacije (ki jo je takrat sestavljalo 12 kantonov). Leta 1512 so bili priključeni Locarno, dolina Maggia, Lugano in Mendrisio. Nato je bila zgornja dolina reke Ticino od Svetega Gottharda do mesta Biasca (dolina Leventina) del kantona Uri. Preostalo ozemlje (Baliaggi Ultramontani, Ennetbergische Vogteien, Bailiwicks Beyond the Mountains) je bilo pod upravo dvanajstih kantonov.
Dežele kantona Ticino so zadnje, ki jih je osvojila Švicarska konfederacija. (Po bitki pri Marignanu leta 1515 je francoski kralj Frančišek I. premagal konfederacijo in ta se je odpovedala nadaljnjim osvajanjem.) Februarja 1798 je poskus priključitve Cisalpinske republike odbila prostovoljna milica v Luganu. Med letoma 1798 in 1803, v času Helvetske republike, sta bili okrožji Bellinzona in Lugano ločeni kantoni, leta 1803 pa sta bili združeni v kanton Ticino, ki se je istega leta kot polnopravna članica pridružil Švicarski konfederaciji. Med napoleonskimi vojnami so številni Ticinci (tako kot drugi Švicarji) služili v švicarskih vojaških enotah, ki so bile zaveznice Francozov.
Do leta 1878 so se tri največja mesta, Bellinzona, Lugano in Locarno, menjavala za prestolnico kantona. Leta 1878 pa je Bellinzona postala edino in stalno glavno mesto.
Sedanja ustava [1] je iz leta 1997. Prejšnja ustava, ki je bila močno spremenjena, je iz leta 1830, skoraj 20 let pred ustanovitvijo Švicarske konfederacije.
Vlada
Kantonalni parlament je Veliki svet (italijansko Gran Consiglio) z 90 člani, vlada (Consiglio di Stato) pa ima 5 članov (Consiglieri di Stato). V obeh svetih so člani izvoljeni po proporcionalnem volilnem sistemu. Kanton pošlje dva poslanca v švicarski državni svet (zgornji dom) in osem poslancev v državni svet (spodnji dom). Glavno mesto kantona je Bellinzona.
Kmetijstvo
Glavna kmetijska proizvodnja je vino, predvsem merlot, vrsta rdečega vina. Sledijo vrtnarstvo, proizvodnja mleka in sira.
Gospodarstvo
Hribovita pobočja kantona se v veliki meri uporabljajo za proizvodnjo električne energije iz hidroelektrarn. Proizvedena električna energija se uporablja doma in prodaja za izvoz. Na severnih območjih se ukvarjajo z govedorejo. V kantonu je pomembna proizvodnja vina, ki se izvaža predvsem na druga območja v Švici. Vinogradi so večinoma skoncentrirani v južni polovici kantona, kjer je podnebje toplejše. Drugi kmetijski pridelki vključujejo koruzo, krompir, tobak in zelenjavo.
Vreme v kantonu je pogosto drugačno kot severno od Alp. To in na splošno toplejše podnebje privabljata številne turiste iz drugih švicarskih kantonov. Jezera in sonce veljajo za privlačne. Turizem je najpomembnejši gospodarski dejavnik kantona.
Obstaja tudi lahka industrija, ki je večinoma skoncentrirana okoli treh največjih mest: Lugana, Locarna in Bellinzone.
Kanton je dobro povezan s preostalo Švico. Pod masivom Gotthard so železniški in cestni predori. S kantonom Grisons (Graubünden) je povezan z neposredno avtobusno povezavo, medtem ko je kanton Valais povezan z železnico skozi predor na prelazu Simplon. Dobre železniške povezave z Milanom in Rimom v Italiji ter z Nemčijo potekajo prek Basla in Züricha.
Zaradi turističnega prometa je na slikovitih območjih v gorah veliko majhnih železnic. Zimski športi so pomembni, čeprav so manj razviti.
V kantonu Ticino se nahajata dva večja izobraževalna in raziskovalna centra. Univerza italijansko govoreče Švice (USI, Università della Svizzera Italiana) je edina švicarska univerza s poukom v italijanskem jeziku. Univerza za uporabne znanosti italijansko govoreče Švice (SUPSI, Scuola Universitaria Professionale della Svizzera Italiana) je na drugi strani strokovna šola, ki se osredotoča na praktično metodo poučevanja na področjih uporabne umetnosti, ekonomije, socialnega dela, tehnologije in proizvodne znanosti.
V Ticinu izhajajo trije dnevni časopisi: Corriere del Ticino, La Regione in Giornale del Popolo. To so edini italijanski dnevni časopisi v Švici.
Jezik
Uradni jezik in jezik, ki se uporablja v večini pisnih sporočil, je italijanščina. V ustnem sporazumevanju se je še vedno dobro ohranila zahodnolombardska (tičinska) različica, ki se sicer umika italijanščini (zlasti v mestih Lugano, Ascona in Locarno ter med mlajšimi generacijami). Te se nadalje delijo na lokalne različice, pri čemer se v severnih dolinah govori narečje, ki je bližje romanščini, četrtemu uradnemu jeziku Švice. Obstaja določena količina popularne literature (pesmi, komedije itd.) v tikovščini, nacionalni radio in televizija pa redno predvajata program v tikovščini (predvsem komedije).
Religija
Prebivalci so večinoma rimskokatoliške (75 %) ali protestantske veroizpovedi (7 %). Po približno 2 % je pravoslavnih ali muslimanov.
Okrožja
Kanton Ticino je razdeljen na 8 okrožij (distretti) in 38 krogov (circoli):
- Distretto di Mendrisio
- Distretto di Lugano
- Distretto di Locarno
- Distretto di Vallemaggia
- Distretto di Bellinzona
- Distretto di Riviera
- Distretto di Blenio
- Distretto di Leventina


Stara fotografija Lugana iz let 1905-1910, avtor Prokudin-Gorskii
Občine
V kantonu je 195 občin (stanje februarja 2006). Te občine (comuni) so združene v 38 okrožij (circoli), ta pa v okrožja (distretti). Od konca leta 1990 poteka projekt združevanja nekaterih občin (ker so majhne).


Pogled na Morcote
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je kanton Ticino?
O: Kanton Ticino je najjužnejši kanton Švice.
V: Kateri jezik se govori v kantonu Ticino?
O: Italijanščino govorijo v skoraj celotnem kantonu, razen v občini Walser Bosco Gurin, kjer govorijo nemško.
V: Ali se v kantonu Ticino še vedno govori kakšno lombardsko narečje?
O: Da, lombardska narečja (ticinese) se še vedno govorijo, zlasti v dolinah, vendar nimajo uradnega statusa.
V: Ali kanton Ticino vsebuje kakšne eksklave?
O: Da, obdaja italijansko eksklavo Campione d'Italia.
V: Ali skozi kanton Ticino teče kakšna reka?
O: Da, imenuje se po reki Ticino, ki teče skozi kanton.
V: Kako je kanton Ticino povezan z italijansko Švico?
O: Skupaj z območji kantona Graubünden sestavlja tako imenovano Svizzera Italiana ali italijansko Švico.