Baskovska avtonomna skupnost (Baskija/Euskadi) – pregled, mesta in zgodovina
Baskovska avtonomna skupnost (baskovsko: Euskal Autonomia Erkidegoa, EAE; špansko: Comunidad Autónoma Vasca, CAV) je avtonomna skupnost na severu Španije. V njej so baskovske pokrajine Álava, Biskaja in Gipuzkoa. Imenuje se tudi "Baskija".
Pravni položaj in uprava
Po ustavnem urejanju Španije iz leta 1978 je Baskovska avtonomna skupnost priznana kot ena izmed pokrajinskih oblik znotraj države; v ustavi je omenjena tudi kot narodnost. Avtonomna skupnost ima lasten statut avtonomije, svoj parlament, vlado in širok obseg pristojnosti, zlasti na področju izobraževanja, kulture in policije. Posebnost Baskije je tudi t. i. Concierto Económico — poseben fiskalni dogovor, po katerem baskovske institucije pobirajo in upravljajo velik del svojih davkov.
Glavno mesto, institucije in mesta
Avtonomna skupnost trenutno nima uradno določenega velikega nacionalnega glavnega mesta, vendar so sedež regionalnega parlamenta, baskovske vlade in rezidenca predsednika Avtonomne skupnosti v mestu Vitoria-Gasteiz v Álavi. Vitoria-Gasteiz je tudi največja občina po površini, z okoli 277 km² (107 mi²). Višje sodišče Baskije (Tribunal Superior de Justicia del País Vasco) in številne druge institucije imajo sedež v Bilbau, ki je po številu prebivalcev največje mesto (približno 350.000 prebivalcev). Pomembno mesto je tudi San Sebastián (donostiško ime Donostia) v Gipuzkoi, znano po kulinariki in turistiki.
Geografija in narava
Baskija leži ob obali Biskajskega zaliva z razgibanim obalnim pasom in hribovitim ozemljem, ki se proti vzhodu dviga v vznožje Pirenejev. Zaradi geografske lege je podnebje pretežno oceansko — mile zime in zmerno topla poletja, z obilico padavin ob obali. Regija je razmeroma majhna po površini, a gosto poseljena, s kombinacijo mestnih središč, industrijskih območij in kmečkih ter gozdnatih področij.
Zgodovina in politika
Baskovski narod ima dolgo zgodovino in močno identiteto, pri čemer izstopa tudi jezik Euskara (baskovščina), ki ni indoevropski in je eden najstarejših ohranjajočih se jezikov v Evropi. V moderni dobi so bile pokrajine Baskije močno industrializirane (predvsem v 19. in 20. stoletju), kar je privedlo do hitre rasti mest, zlasti Bilbaa kot industrijskega središča in pristanišča.
V drugi polovici 20. stoletja so politične napetosti privedle tudi do nasilnega konflikta s strani separatistične organizacije ETA; v začetku 21. stoletja pa je nasilje prenehalo in vprašanja avtonomije in identitete se danes večinoma rešujejo v političnem in institucionalnem okviru. Navara (Navarre) se je po prehodu iz frankistične do demokratične Španije odločila, da ne bo vključena v današnjo Baskovsko avtonomno skupnost, in je postala ločena avtonomna skupnost.
Jezik in kultura
Baskovščina (Euskara) in španščina sta v Baskiji uradna jezika. Euskara ima močno simbolno vrednost in se spodbuja v izobraževanju in javnem življenju. Kulturna identiteta vključuje izvirne običaje, glasbo, folkloro, tradicionalne športe (npr. pelota, uteži in rezanje hlodov) ter bogato gastronomsko sceno — Baskija je znana po vrhunski kuhinji, predvsem v San Sebastiánu in v številnih restavracijah po regiji.
V sodobni kulturi so pomembni tudi urbanistični in kulturni projekti, npr. preobrazba Bilbaa z izgradnjo Muzeja Guggenheim (1997), ki je okrepila turistični in kulturni pomen mesta.
Gospodarstvo
Gospodarstvo Baskije temelji na kombinaciji industrije (strojništvo, avtomobilska industrija, ladjedelništvo), naprednih tehnologij, storitev in turizma. Po obdobju deindustrializacije so bile uvedene strategije za preusmeritev v znanje, kulturo in storitve, kar je prispevalo k razvoju urbanih območij in izboljšanju mednarodnega ugleda (predvsem Bilbao).
Glavna mesta in zanimiva mesta
- Bilbao — največje mestno središče, industrijsko in kulturno središče z znanim Muzejem Guggenheim.
- San Sebastián / Donostia — obmorsko mesto v Gipuzkoi, znano po gastronomiji, festivalih in lepih plažah.
- Vitoria-Gasteiz — sedež parlamenta in vlade Baskije, znana tudi kot zeleno in urejeno mesto z dolgo zgodovino.
Ljudje pogosto uporabljajo izraz Baskija tudi, ko govorijo o širši kulturni regiji Euskal Herria — domovini Baskov, ki razteza čez meje Avtonomne skupnosti in zajema tudi dele Navarre ter nekatere dele francoskega Biska.
Ta pregled daje osnovno sliko o Baskovski avtonomni skupnosti: regiji z močno identiteto, bogato kulturo, zahtevno zgodovino in dinamičnim sodobnim gospodarskim in urbanim razvojem.
Geografija
Te pokrajine sestavljajo avtonomno skupnost:
- Álava (baskovsko Araba), glavno mesto Vitoria-Gasteiz
- Biskaja (špansko Vizcaya, baskovsko Bizkaia), glavno mesto Bilbao-Bilbo
- Gipuzkoa (špansko Guipúzcoa), glavno mesto Donostia-San Sebastián
Značilnosti
Baskija se na zahodu dotika Kantabrije in pokrajine Burgos, na severu Biskajskega zaliva, na vzhodu Francije (Nouvelle-Aquitaine) in Navarre ter na jugu La Rioje (reka Ebro). Ozemlje ima tri dele, ki jih ločuje Baskovsko gorovje. Glavna linija gorovja predstavlja razvodnico med Atlantskim in Sredozemskim bazenom. Najvišje mesto v gorovju je masiv Aizkorri (1551 m). Tri območja so:
Atlantski bazen
V Atlantski kotlini je veliko dolin s kratkimi rekami, ki tečejo iz gora v Biskajski zaliv, kot so Nervión, Urola in Oria. Obala je razgibana, z visokimi klifi. Glavni deli obale so zaliv Bilbao Abra in ustje Bilbao, ustje Urdaibai in zaliv Bidasoa-Txingudi, ki predstavlja mejo s Francijo.
Sredina
Med obema gorskima verigama je visoka planota, imenovana Llanada Alavesa (ravnina Álava), kjer je glavno mesto Vitoria-Gasteiz. Reke tečejo južno od gora do reke Ebro. Glavni reki sta Zadorra in Bayas.
Dolina Ebro
Ebro je reka, ki se začne v Kantabriji in teče skozi južni del baskovske avtonomne skupnosti. Tako nastane območje, imenovano dolina Ebro. Dolina Ebro je znana po znamenitem vinu.
Podnebje
V baskovski avtonomni skupnosti se reke navadno zlivajo iz Baskovskega gorovja. Gore razlikujejo tudi podnebje v avtonomni skupnosti: V Baskiji so severne doline v Biskaji in Gipuzkoi ter dolina Ayala v Álavi del zelene Španije, kjer je veliko dežja.
Podnebje v srednjem delu je bolj podobno sredini Španije. Tako so poletja topla in suha, zime pa hladne in zasnežene.
Podnebje v dolini Ebro je podobno kot v osrednjem delu Španije: zime so hladne in suhe, poletja zelo topla in suha, največ dežja pa je spomladi in jeseni. Na splošno v tem delu avtonomne skupnosti ne dežuje veliko.
Gora Txindoki iz Lazkaomendi
Baskovska obala v bližini Mundaka
Vinogradi Rioja v bližini reke Ebro
Demografski podatki
| Prebivalstvo v preteklosti | ||
| Leto | Prebivalstvo | ±% |
| 1900 | 603,596 | - — |
| 1910 | 673,788 | +11.6% |
| 1920 | 766,775 | +13.8% |
| 1930 | 891,710 | +16.3% |
| 1940 | 955,764 | +7.2% |
| 1950 | 1,061,240 | +11.0% |
| 1960 | 1,371,654 | +29.3% |
| 1970 | 1,878,636 | +37.0% |
| 1981 | 2,141,969 | +14.0% |
| 1991 | 2,104,041 | −1.8% |
| 2001 | 2,082,587 | −1.0% |
| 2011 | 2,185,393 | +4.9% |
| 2017 | 2,167,707 | −0.8% |
| Vir: INE | ||
Skoraj polovica od 2.155.546 prebivalcev baskovske avtonomne skupnosti živi v Velikem Bilbau, območju okoli mesta Bilbao. Od desetih največjih mest jih je šest del somestja Bilbao (Bilbao, Barakaldo, Getxo, Portugalete, Santurtzi in Basauri). To se imenuje tudi Veliki Bilbao.
Ker je 28,2 % baskovskega prebivalstva rojenega zunaj avtonomne skupnosti, je priseljevanje pomembno za baskovsko demografijo. Od leta 1900 je večina teh ljudi prišla iz drugih delov Španije, na primer iz Galicije ali Kastilje in Leona. V zadnjem času se je veliko teh ljudi vrnilo v kraje, kjer so se rodili. Zdaj se priseljujejo iz drugih držav, večinoma iz Južne Amerike.
Katolištvo je daleč največja religija v Baskiji. Leta 2012 se je 58,6 % Baskov opredelilo za rimokatoličane, vendar veliko ljudi ne verjame v vero: 24,6 % jih ni bilo vernih, 12,3 % Baskov pa je bilo ateistov.
Večja mesta
|
· v · t · e Največja mesta v Baskiji | |||||||||
| Rang | Pokrajina | Pop. | Rang | Pokrajina | Pop. | ||||
|
| 1 | Bilbao | Biscay | 351,629 | 11 | Leioa | Biscay | 30,626 | |
| 2 | Vitoria-Gasteiz | 245,036 | 12 | Galdakao | Biscay | 29,130 | |||
| 3 | Gipuzkoa | 186,409 | 13 | Sestao | Biscay | 28,831 | |||
| 4 | Barakaldo | Biscay | 100,369 | 14 | Durango | Biscay | 28,618 | ||
| 5 | Getxo | Biscay | 80,026 | 15 | Eibar | Gipuzkoa | 27,507 | ||
| 6 | Irun | Gipuzkoa | 61,102 | 16 | Erandio | Biscay | 24,326 | ||
| 7 | Portugalete | Biscay | 47,756 | 17 | Zarautz | Gipuzkoa | 22,650 | ||
| 8 | Santurtzi | Biscay | 47,129 | 18 | Mondragón | Gipuzkoa | 22,027 | ||
| 9 | Basauri | Biscay | 41,971 | 19 | Hernani, Gipuzkoa | Gipuzkoa | 19,284 | ||
| 10 | Errenteria | Gipuzkoa | 39,324 | 20 | Llodio | 18,498 | |||
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je Baskovska avtonomna skupnost?
O: Baskovska avtonomna skupnost je avtonomna skupnost na severu Španije, ki jo sestavljajo pokrajine ءlava, Biskaja in Gipuzkoa. Imenuje se tudi "Baskija".
V: Kako je španska ustava iz leta 1978 poimenovala Baskijo ali baskovsko avtonomno skupnost?
O: Španska ustava iz leta 1978 je Baskijo ali baskovsko avtonomno skupnost imenovala narodnost.
V: Zakaj se je Navara odločila, da ne bo del Baskije?
O: Navara se je odločila, da ne bo del Baskije, in je postala druga avtonomna skupnost.
V: Ali ima avtonomna skupnost trenutno glavno mesto?
O: Ne, avtonomna skupnost trenutno nima glavnega mesta.
V: Kje so nekatere pomembne ustanove v tej regiji?
O: V mestu Vitoria-Gasteiz so pomembne institucije, kot so baskovski parlament, baskovska vlada in palača Ajuria Enea (hiša predsednika baskovske avtonomne skupnosti). Poleg tega je v Bilbau sedež vrhovnega sodišča za to regijo.
V: V katerem mestu v tej regiji je največ zemljišč?
O: Največ zemlje ima Vitoria-Gasteiz z 277 km2 (107 km²).
V: V katerem mestu v tej regiji živi največ ljudi?
O: Največ prebivalcev ima Bilbao s 353 187 prebivalci.
