Baskija

Geografija

Te pokrajine sestavljajo avtonomno skupnost:

• Álava (baskovsko Araba), glavno mesto Vitoria-Gasteiz
• Biskaja (špansko Vizcaya, baskovsko Bizkaia), glavno mesto Bilbao-Bilbo
• Gipuzkoa (špansko Guipúzcoa), glavno mesto Donostia-San Sebastián

Značilnosti

Baskija se na zahodu dotika Kantabrije in pokrajine Burgos, na severu Biskajskega zaliva, na vzhodu Francije (Nouvelle-Aquitaine) in Navarre ter na jugu La Rioje (reka Ebro). Ozemlje ima tri dele, ki jih ločuje Baskovsko gorovje. Glavna linija gorovja predstavlja razvodnico med Atlantskim in Sredozemskim bazenom. Najvišje mesto v gorovju je masiv Aizkorri (1551 m). Tri območja so:

Atlantski bazen

V Atlantski kotlini je veliko dolin s kratkimi rekami, ki tečejo iz gora v Biskajski zaliv, kot so Nervión, Urola in Oria. Obala je razgibana, z visokimi klifi. Glavni deli obale so zaliv Bilbao Abra in ustje Bilbao, ustje Urdaibai in zaliv Bidasoa-Txingudi, ki predstavlja mejo s Francijo.

Sredina

Med obema gorskima verigama je visoka planota, imenovana Llanada Alavesa (ravnina Álava), kjer je glavno mesto Vitoria-Gasteiz. Reke tečejo južno od gora do reke Ebro. Glavni reki sta Zadorra in Bayas.

Dolina Ebro

Ebro je reka, ki se začne v Kantabriji in teče skozi južni del baskovske avtonomne skupnosti. Tako nastane območje, imenovano dolina Ebro. Dolina Ebro je znana po znamenitem vinu.

Podnebje

V baskovski avtonomni skupnosti se reke navadno zlivajo iz Baskovskega gorovja. Gore razlikujejo tudi podnebje v avtonomni skupnosti: V Baskiji so severne doline v Biskaji in Gipuzkoi ter dolina Ayala v Álavi del zelene Španije, kjer je veliko dežja.

Podnebje v srednjem delu je bolj podobno sredini Španije. Tako so poletja topla in suha, zime pa hladne in zasnežene.

Podnebje v dolini Ebro je podobno kot v osrednjem delu Španije: zime so hladne in suhe, poletja zelo topla in suha, največ dežja pa je spomladi in jeseni. Na splošno v tem delu avtonomne skupnosti ne dežuje veliko.

Gora Txindoki iz Lazkaomendi


Baskovska obala v bližini Mundaka


Vinogradi Rioja v bližini reke Ebro

Demografski podatki

Prebivalstvo v preteklosti
Leto	Prebivalstvo	±%
1900	603,596	- —
1910	673,788	+11.6%
1920	766,775	+13.8%
1930	891,710	+16.3%
1940	955,764	+7.2%
1950	1,061,240	+11.0%
1960	1,371,654	+29.3%
1970	1,878,636	+37.0%
1981	2,141,969	+14.0%
1991	2,104,041	−1.8%
2001	2,082,587	−1.0%
2011	2,185,393	+4.9%
2017	2,167,707	−0.8%
Vir: INE

Skoraj polovica od 2.155.546 prebivalcev baskovske avtonomne skupnosti živi v Velikem Bilbau, območju okoli mesta Bilbao. Od desetih največjih mest jih je šest del somestja Bilbao (Bilbao, Barakaldo, Getxo, Portugalete, Santurtzi in Basauri). To se imenuje tudi Veliki Bilbao.

Ker je 28,2 % baskovskega prebivalstva rojenega zunaj avtonomne skupnosti, je priseljevanje pomembno za baskovsko demografijo. Od leta 1900 je večina teh ljudi prišla iz drugih delov Španije, na primer iz Galicije ali Kastilje in Leona. V zadnjem času se je veliko teh ljudi vrnilo v kraje, kjer so se rodili. Zdaj se priseljujejo iz drugih držav, večinoma iz Južne Amerike.

Katolištvo je daleč največja religija v Baskiji. Leta 2012 se je 58,6 % Baskov opredelilo za rimokatoličane, vendar veliko ljudi ne verjame v vero: 24,6 % jih ni bilo vernih, 12,3 % Baskov pa je bilo ateistov.

Večja mesta

·         v ·         t ·         e Največja mesta v Baskiji Instituto Nacional de Estadística (INE)
	Rang		Pokrajina	Pop.	Rang		Pokrajina	Pop.
Bilbao Vitoria-Gasteiz	1	Bilbao	Biscay	351,629	11	Leioa	Biscay	30,626	San Sebastián
	2	Vitoria-Gasteiz	Álava	245,036	12	Galdakao	Biscay	29,130
	3	San Sebastián	Gipuzkoa	186,409	13	Sestao	Biscay	28,831
	4	Barakaldo	Biscay	100,369	14	Durango	Biscay	28,618
	5	Getxo	Biscay	80,026	15	Eibar	Gipuzkoa	27,507
	6	Irun	Gipuzkoa	61,102	16	Erandio	Biscay	24,326
	7	Portugalete	Biscay	47,756	17	Zarautz	Gipuzkoa	22,650
	8	Santurtzi	Biscay	47,129	18	Mondragón	Gipuzkoa	22,027
	9	Basauri	Biscay	41,971	19	Hernani, Gipuzkoa	Gipuzkoa	19,284
	10	Errenteria	Gipuzkoa	39,324	20	Llodio	Álava	18,498