Aragonija

Koordinate: 41°39′N 0°39′W / 41.650°N 0.650°W / 41.650; -0.650

Geografija

Aragonija je ena od 17 španskih avtonomnih skupnosti. Njena površina znaša 47.719 kvadratnih kilometrov, kar je 9,4 odstotka ozemlja Španije. Po površini je četrta največja španska avtonomna skupnost za Kastiljo in Leonom, Andaluzijo in Kastiljo-La Mančo.

Aragonija na severu meji na Francijo (regija Nouvelle-Aquitaine). V Španiji na vzhodu meji na Katalonijo (pokrajini Lerida in Tarragona), na jugu na Valencijo (pokrajini Castellón in Valencia) in Kastiljo-La Mancha (pokrajini Cuenca in Guadalajara), na zahodu pa na Kastiljoin León (pokrajina Soria), La Rioho in Navarro.

Olajšava

Večji del Aragonije leži na nadmorski višini 201-3.404 m. Najvišja točka je vrh Aneto z višino 3.404 m (11.168 ft); je najvišja gora Pirenejev.

Najnižja točka v Aragoniji je na reki Ebro v bližini Zaragoze z nadmorsko višino 65 m.

V Aragoniji so tri glavne geografske regije:

1. V Aragonskih Pirenejih so najvišje točke tega gorovja, ki ločuje Španijo od Francije. Glavne gore so med drugim Aneto (3.404 m), najvišja gora v verigi, Posets Peak (3.375 m), Monte Perdido (3.355 m), Perdiguero (3.222 m), Cotiella (2.912 m). Glavne pirenejske doline, ki jih oblikujejo reke, ki tam nastajajo, so Ansó (reka Veral), Hecho (reka Aragon Subordán), Canfranc (reka Aragón), Tena (reka Gállego) in Broto-Ainsa-Benasque (reke Ara, Cinca in Ésera). Nad temi dolinami leži narodni park Ordesa y Monte Perdido.
2. Južneje je dolina Ebro, ki jo zaliva reka Ebro, bogato in rodovitno kmetijsko območje z obsežnimi polji pšenice, ječmena ter drugih sadnih in zelenjavnih pridelkov. Tu je veliko lepih in malo znanih naselij, gradov in rimskih ruševin.
3. Južno od Zaragoze in doline reke Ebro se nadmorska višina ponovno dvigne v Sistema Ibérico, zapleten sistem gorskih verig, ki ločuje dolino reke Ebro od osrednje Mesete in ravnic Kastilje-La Manche. Najvišja gora v tem območju je Moncayo z 2.314 m (7.592 čevljev).

Reke

Večina aragonskih rek je pritokov reke Ebro, ki je največja španska reka in deli Aragonijo na dva dela. Pomembni pritoki na levi strani reke (reke, ki prihajajo iz Pirenejev) so Aragón, ki se rodi v Huesci, vendar teče v Navarro, Gállego in Cinca, ki se tik pred izlivom v Ebro pridruži reki Segre. Desni pritoki so reke Jalón, Huerva in Guadalupe.

Na reki Ebro, blizu meje s Katalonijo, leži približno 110 km dolg rezervoar Mequinenza, ki je splošno znan kot Aragonsko morje.

Podnebje

Podnebno se Aragonija deli na tri območja:

1. Kontinentalno Sredozemlje. Dolina Ebro. Eno najstrožjih podnebij v Španiji ter razpon dnevnih in zimsko-poletnih temperatur. Nizka količina padavin, ki se zmanjšuje, ko se oblaki pomikajo proti vzhodu proti Kataloniji.
2. Alpsko gorsko podnebje. Kratka poletja in zelo mrzle zime, vendar z velikimi razlikami glede na nadmorsko višino in orientacijo.
3. Kontinentalno. Regija Calatayud-Daroca-Teruel z gorovjem na zahodu in vzhodu, ki blokira vlažne vetrove z Atlantskega oceana in Sredozemskega morja. Malo padavin: 600-900 mm. Vroča poletja in zelo mrzle zime.

Sredi Aragonije, ki je le 200 m nad morjem, je povprečna letna temperatura približno 14 °C. Severno in južno od doline Ebro, kjer se nadmorska višina dvigne na 500 m, se temperatura zniža za dve stopinji. V gorah med 600 in 1 000 m nadmorske višine se temperature gibljejo med 11 in 12 °C (52 in 54 °F).

Formigal (Huesca) zima

Upravne enote

Aragonijo sestavljajo tri pokrajine, poimenovane po svojih glavnih mestih: Huesca, Teruel in Zaragoza. Vsaka pokrajina je razdeljena na comarce (comarca je lokalna upravna enota), te pa so razdeljene na občine.

Pokrajina	Kapital	Prebivalstvo	Površina (km 2)	Občine
Huesca	Huesca	226,329	15,626	202
Teruel	Teruel	142,183	14,809	236
Zaragoza	Zaragoza	978,638	17,274	292

Palača Aljafería, Zaragoza, zgrajena v 11. stoletju.

Prebivalstvo

Aragon ima leta 2013 1 347 150 prebivalcev z gostoto prebivalstva 28,2 prebivalca/km², kar je ena najnižjih gostot v Španiji. Najgosteje poseljena območja so v dolini reke Ebro, zlasti v okolici Zaragoze, in v pirenejskem predgorju (hribovje ob vznožju Pirenejev), medtem ko so območja z najmanj prebivalci običajno tista, ki so višje v pirenejskih gorah, in v večjem delu južne province Teruel.

Največ prebivalcev ima pokrajina Zaragoza, kjer živi 978.638 ljudi, kar predstavlja 72,6 % prebivalstva Aragonije.

Mesto z več prebivalci je glavno mesto Zaragoza (620.419). V glavnih mestih drugih provinc Huesca in Teruel živi 47.923 oziroma 31.506 prebivalcev.

Najpomembnejša mesta

10 najpomembnejših mest v departmaju je:

Mesto	Prebivalstvo ( 2011)	Pokrajina
Zaragoza	620,419	Zaragoza
Huesca	47,923	Huesca
Teruel	31,506	Teruel
Calatayud	18,531	Zaragoza
Ejea de los Caballeros	16,183	Zaragoza
Barbastro	15,457	Huesca
Alcañiz	13,708	Teruel
Fraga	13,035	Huesca
Jaca	12,322	Huesca

Mestna hiša Huesca

Jezik

V večjem delu Aragonije je španščina materni jezik. Je edini uradni jezik, ki ga razumejo in govorijo praktično vsi prebivalci regije.Aragonščino še vedno govorijo tudi v več lokalnih različicah v goratih severnih okrožjih Pirenejev, zlasti v zahodnih okrožjih Ribagorza, Sobrarbe, Jacetania in Somontano. Na najbolj vzhodnih območjih Aragonije ob meji s Katalonijo se govorijo različice katalonščine, vključno s comarcas vzhodne Ribagorze, La Litera, Bajo Cinca, Bajo Aragón-Caspe, Bajo Aragón in Matarraña.

Razširjenost jezikov v Aragoniji. Španščina se govori v celotni Aragoniji.