Aragonija (Aragón) — avtonomna skupnost Španije: Zaragoza, Huesca, Teruel

Aragonija je avtonomna skupnost na severovzhodu Španije. V različnih španskih narečjih je: v aragonščini: Aragon; v španščini: Aragon; v katalonščini: Aragó.

Aragonija zajema območje srednjeveškega kraljestva Aragonija. Imenuje se po reki Aragon, pritoku reke Ebro.

Aragonija ima tri pokrajine (od severa proti jugu): Huesca, Zaragoza in Teruel. Njeno glavno mesto je Zaragoza (v angleščini včasih imenovana Saragossa).

Geografija in naravne značilnosti

Aragonija pokriva raznoliko ozemlje, ki sega od visokih vrhov Pirenejev na severu do polsuhe planote Sistema Ibérico na jugu. Osrednji del regije tvori plodna dolina reke Ebro, ki je pomembno kmetijsko in prometno območje. Na severu so globoke soteske, visokogorske doline in narodni parki, med njimi Ordesa y Monte Perdido, na jugu pa razglašene zaščitene površine z edinstvenimi geomorfološkimi oblikami, kot so kanjoni v območju Sierra y Cañones de Guara.

Podnebje

Podnebje v Aragoniji je pretežno kontinentalno s sredozemskimi vplivi. V dolini Ebra prevladuje kontinentalno-sredozemsko podnebje s vročimi poletji in hladnimi zimami, medtem ko so pirenejski predeli hladnejši in prejmejo obilnejše padavine, pogosto v obliki snega. Na južnih in višjih območjih je podnebje bolj suho in z izrazitim temperaturnim nihajem med dnevom in nočjo.

Prebivalstvo in jeziki

Aragonija ima približno 1,3 milijona prebivalcev (približne vrednosti se lahko spreminjajo). Večino prebivalstva tvori špansko govoreča skupnost, vendar v regiji obstajajo tudi govorni otoki aragonščine in katalonščine — slednja je razširjena v vzhodnem pasu, imenovanem La Franja. Aragonščina (aragonés) je lokalni romansko-baskovski jezik/ narečje, ki ga govori manjše število prebivalcev, predvsem v gorskih predelih.

Zgodovina na kratko

Območje Aragonije ima bogato zgodovino: v srednjem veku je bilo srce kraljestva Aragon, ki je igralo pomembno vlogo pri oblikovanju Sredozemlja kot pomorske in trgovske sile (Krona Aragona). Kasneje je bilo združeno s kraljestvom Kastilja, a je ohranilo številne lastne institucije in kulturno značilnost. Sodobna avtonomna skupnost Aragonije je bila ustanovljena v okviru španske avtonomne ureditve v 20. stoletju (Statut avtonomije).

Gospodarstvo

Gospodarstvo Aragonije temelji na kombinaciji kmetijstva, industrije in storitvenega sektorja. Dolina reke Ebro je pomembno kmetijsko območje, kjer pridelujejo žito, sadje (zlasti breskve in jabolka), zelenjavo, vino in oljčno olje. V industrijskem sektorju izstopajo proizvodnja avtomobilov in sestavnih delov, kemična industrija, predelava hrane in logistika — mesto Zaragoza je prometno vozlišče z zmogljivimi industrijskimi conami in velikim logističnim potencialom. Turizem v pirenejskih območjih prispeva zlasti v zimskih sezonskih destinacijah in z aktivnostmi na prostem (trekking, smučanje, plezanje).

Kultura in dediščina

Aragonija hrani pomembno kulturno dediščino. Med najbolj znanimi spomeniki so:

• Aljafería v Zaragozi — islamsko-paladska zgradba iz 11. stoletja, danes sedež Cortes de Aragón;
• Bazilika Nuestra Señora del Pilar v Zaragozi — eno najpomembnejših verskih svetišč v Španiji;
• Mudéjar arhitektura v Aragoniji — primeri se pojavljajo predvsem v Zaragozi in Teruelu ter so vpisani na UNESCO-v seznam svetovne dediščine;
• Romanika v pirenejskih dolinah in srednjeveške trdnjave ter vasice, ki pričajo o bogati zgodovinski plasti regije.

Aragonija je tudi znana po tradicionalnih praznovanjih, kot sta Fiesta del Pilar v Zaragozi, ter po ljudski glasbi in plesu.

Promet in infrastruktura

Zaragoza je glavno prometno središče regije z dobro povezavo po avtocestah, železnici in letalski povezavi (letališče Zaragoza). Avtocestne in železniške povezave povezujejo regijo z Madridom, Barcelono, Bilbao in drugimi španskimi mesti. V zadnjih desetletjih so bile naložbe v logistične parke in industrijske cone, kar je okrepilo vlogo Aragonije kot tranzitne in proizvodne regije.

Kulinarična posebnost

Kuhinja Aragonije združuje gorske in dolinske vplive. Med tipične jedi spadajo ternasco de Aragón (jagnjetina), razne jedi iz mesa in enolončnice, migas, pa tudi bogata izbira vin iz lokalnih vinorodnih okolišev. Olje in sadje iz doline Ebro sta prav tako pomemben del lokalne prehrane.

Glavna mesta in zanimivosti

• Zaragoza — prestolnica z zgodovinskim in sodobnim središčem, kulturnimi institucijami in znamenitostmi, kot je Aljafería in bazilika del Pilar.
• Huesca — izhodišče za obisk Pirenejev, z romaniko in gorskimi aktivnostmi.
• Teruel — znan po mudéjar arhitekturi in dobro ohranjenem srednjeveškem središču.

Aragonija je regija z raznoliko naravo, bogato zgodovino in čvrsto kulturno identiteto. Združuje tako planske in industrijske predele kot še ohranjene gorske pokrajine, zaradi česar je zanimiva tako za obiskovalce kot za raziskovalce regionalne kulture in geografije.

Geografija

Aragonija je ena od 17 španskih avtonomnih skupnosti. Njena površina znaša 47.719 kvadratnih kilometrov, kar je 9,4 odstotka ozemlja Španije. Po površini je četrta največja španska avtonomna skupnost za Kastiljo in Leonom, Andaluzijo in Kastiljo-La Mančo.

Aragonija na severu meji na Francijo (regija Nouvelle-Aquitaine). V Španiji na vzhodu meji na Katalonijo (pokrajini Lerida in Tarragona), na jugu na Valencijo (pokrajini Castellón in Valencia) in Kastiljo-La Mancha (pokrajini Cuenca in Guadalajara), na zahodu pa na Kastiljoin León (pokrajina Soria), La Rioho in Navarro.

Olajšava

Večji del Aragonije leži na nadmorski višini 201-3.404 m. Najvišja točka je vrh Aneto z višino 3.404 m (11.168 ft); je najvišja gora Pirenejev.

Najnižja točka v Aragoniji je na reki Ebro v bližini Zaragoze z nadmorsko višino 65 m.

V Aragoniji so tri glavne geografske regije:

1. V Aragonskih Pirenejih so najvišje točke tega gorovja, ki ločuje Španijo od Francije. Glavne gore so med drugim Aneto (3.404 m), najvišja gora v verigi, Posets Peak (3.375 m), Monte Perdido (3.355 m), Perdiguero (3.222 m), Cotiella (2.912 m). Glavne pirenejske doline, ki jih oblikujejo reke, ki tam nastajajo, so Ansó (reka Veral), Hecho (reka Aragon Subordán), Canfranc (reka Aragón), Tena (reka Gállego) in Broto-Ainsa-Benasque (reke Ara, Cinca in Ésera). Nad temi dolinami leži narodni park Ordesa y Monte Perdido.
2. Južneje je dolina Ebro, ki jo zaliva reka Ebro, bogato in rodovitno kmetijsko območje z obsežnimi polji pšenice, ječmena ter drugih sadnih in zelenjavnih pridelkov. Tu je veliko lepih in malo znanih naselij, gradov in rimskih ruševin.
3. Južno od Zaragoze in doline reke Ebro se nadmorska višina ponovno dvigne v Sistema Ibérico, zapleten sistem gorskih verig, ki ločuje dolino reke Ebro od osrednje Mesete in ravnic Kastilje-La Manche. Najvišja gora v tem območju je Moncayo z 2.314 m (7.592 čevljev).

Reke

Večina aragonskih rek je pritokov reke Ebro, ki je največja španska reka in deli Aragonijo na dva dela. Pomembni pritoki na levi strani reke (reke, ki prihajajo iz Pirenejev) so Aragón, ki se rodi v Huesci, vendar teče v Navarro, Gállego in Cinca, ki se tik pred izlivom v Ebro pridruži reki Segre. Desni pritoki so reke Jalón, Huerva in Guadalupe.

Na reki Ebro, blizu meje s Katalonijo, leži približno 110 km dolg rezervoar Mequinenza, ki je splošno znan kot Aragonsko morje.

Podnebje

Podnebno se Aragonija deli na tri območja:

1. Kontinentalno Sredozemlje. Dolina Ebro. Eno najstrožjih podnebij v Španiji ter razpon dnevnih in zimsko-poletnih temperatur. Nizka količina padavin, ki se zmanjšuje, ko se oblaki pomikajo proti vzhodu proti Kataloniji.
2. Alpsko gorsko podnebje. Kratka poletja in zelo mrzle zime, vendar z velikimi razlikami glede na nadmorsko višino in orientacijo.
3. Kontinentalno. Regija Calatayud-Daroca-Teruel z gorovjem na zahodu in vzhodu, ki blokira vlažne vetrove z Atlantskega oceana in Sredozemskega morja. Malo padavin: 600-900 mm. Vroča poletja in zelo mrzle zime.

Sredi Aragonije, ki je le 200 m nad morjem, je povprečna letna temperatura približno 14 °C. Severno in južno od doline Ebro, kjer se nadmorska višina dvigne na 500 m, se temperatura zniža za dve stopinji. V gorah med 600 in 1 000 m nadmorske višine se temperature gibljejo med 11 in 12 °C (52 in 54 °F).

Formigal (Huesca) zima

Upravne enote

Aragonijo sestavljajo tri pokrajine, poimenovane po svojih glavnih mestih: Huesca, Teruel in Zaragoza. Vsaka pokrajina je razdeljena na comarce (comarca je lokalna upravna enota), te pa so razdeljene na občine.

Pokrajina	Kapital	Prebivalstvo	Površina (km 2)	Občine
Huesca	Huesca	226,329	15,626	202
Teruel	Teruel	142,183	14,809	236
Zaragoza	Zaragoza	978,638	17,274	292

Palača Aljafería, Zaragoza, zgrajena v 11. stoletju.

Prebivalstvo

Aragon ima leta 2013 1 347 150 prebivalcev z gostoto prebivalstva 28,2 prebivalca/km², kar je ena najnižjih gostot v Španiji. Najgosteje poseljena območja so v dolini reke Ebro, zlasti v okolici Zaragoze, in v pirenejskem predgorju (hribovje ob vznožju Pirenejev), medtem ko so območja z najmanj prebivalci običajno tista, ki so višje v pirenejskih gorah, in v večjem delu južne province Teruel.

Največ prebivalcev ima pokrajina Zaragoza, kjer živi 978.638 ljudi, kar predstavlja 72,6 % prebivalstva Aragonije.

Mesto z več prebivalci je glavno mesto Zaragoza (620.419). V glavnih mestih drugih provinc Huesca in Teruel živi 47.923 oziroma 31.506 prebivalcev.

Najpomembnejša mesta

10 najpomembnejših mest v departmaju je:

Mesto	Prebivalstvo ( 2011)	Pokrajina
Zaragoza	620,419	Zaragoza
Huesca	47,923	Huesca
Teruel	31,506	Teruel
Calatayud	18,531	Zaragoza
Ejea de los Caballeros	16,183	Zaragoza
Barbastro	15,457	Huesca
Alcañiz	13,708	Teruel
Fraga	13,035	Huesca
Jaca	12,322	Huesca

Mestna hiša Huesca

Jezik

V večjem delu Aragonije je španščina materni jezik. Je edini uradni jezik, ki ga razumejo in govorijo praktično vsi prebivalci regije.Aragonščino še vedno govorijo tudi v več lokalnih različicah v goratih severnih okrožjih Pirenejev, zlasti v zahodnih okrožjih Ribagorza, Sobrarbe, Jacetania in Somontano. Na najbolj vzhodnih območjih Aragonije ob meji s Katalonijo se govorijo različice katalonščine, vključno s comarcas vzhodne Ribagorze, La Litera, Bajo Cinca, Bajo Aragón-Caspe, Bajo Aragón in Matarraña.

Razširjenost jezikov v Aragoniji. Španščina se govori v celotni Aragoniji.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je Aragonija?

V: Koliko pokrajin ima Aragonija?

V: Katero je glavno mesto Aragonije?

V: Katera narečja se govorijo v Aragoniji?

V: Od kod izvira ime "Aragon"?

V: Katero območje pokriva Aragonija?

Išči po črki