Malezija: država v jugovzhodni Aziji, geografija, prebivalstvo, kultura
Malezija je država v jugovzhodni Aziji. Je federacija s 13 državami. Na dva dela jo deli Južnokitajsko morje. Njena celina je na Malajskem polotoku. Na zahodni obali je omejena z Malackim prelivom, na vzhodni obali pa z Južnokitajskim morjem. Drugi del te države, včasih znan kot Vzhodna Malezija, je na severnem delu otoka Borneo v Južnokitajskem morju. Glavno mesto je Kuala Lumpur na Malajskem polotoku. Zvezna prestolnica je bila nedavno prestavljena v Putrajayo, na novo ustanovljeno mesto, namenjeno izključno upravi.
Država je večetnična in večkulturna, saj je večina prebivalcev Malajcev, med njimi pa so tudi Kitajci in Indijci. Uradni jezik je malajščina, zapisana z latinico. Angleščina je priznan jezik in poleg malajščine tudi uradni jezik v zvezni državi Sarawak. Pogosto se uporabljata tudi tamilščina in kitajščina. V Maleziji govorijo še več kot 130 drugih jezikov, od tega 94 na malezijskem Borneu in 40 na polotoku. Islam je uradna vera, vendar lahko državljani, ki niso malajci, svobodno prakticirajo druge vere.
Geografija in upravna delitev
Malezija zajema približno 330.000 km² in je razdeljena na dva glavna dela: Zahodno (polotok) in Vzhodno (del Borneja). Federacija sestavlja 13 zveznih držav in trije zvezni teritoriji (med njimi Kuala Lumpur, Putrajayo, na in Labuan). Na polotoku so države kot so Perak, Pahang, Selangor in Johor, medtem ko sta v Vzhodni Maleziji največji Sabah in Sarawak. Vzhodni del je znan po gorskih gozdovih in bogati biodiverziteti, polotok pa po gosto poseljenih mestih in industriji.
Podnebje in narava
Podnebje je pretežno tropsko z visoko vlažnostjo skozi vse leto. Obstajata dve glavni monsunski sezoni, ki vplivata na deževje in vremenske razmere: severovzhodni in jugozahodni monsun. Temperaturam so značilne visoke vrednosti (povprečno okoli 25–32 °C). Malezija je dom obsežnih deževnih gozdov, koralnih grebenov in številnih endemičnih vrst, kot so orangutani, malezijski nosati medved (sun bear) in nesamoviti sloni na Borneu. Ohranjanje gozdov in morij je za državo pomembno zaradi biodiverzitete in turizma.
Prebivalstvo in jeziki
Malezija ima okoli 33 milijonov prebivalcev (ocena se lahko spreminja). Večina so Malajci, med njimi pa živijo tudi velike skupnosti Kitajcev in Indijcev, pa tudi številni staroselci v vzhodnih provincah. Uradni jezik je malajščina, vendar je v gospodarskih, izobraževalnih in uradnih krogih široko prisotna tudi angleščina. Poleg tega se pogosto uporabljata tamilščina in kitajščina (v različnih narečjih), na Borneu pa je več deset staroselskih jezikov.
Kultura, veroizpovedi in prazniki
Kulturna krajina Malezije je močno mešana. Islam je državna religija, vendar vlada verska svoboda za ostale skupnosti. Velike verske skupine vključujejo tudi budiste, kristjane in hindujce. Državni prazniki in festivali so barviti ter odražajo etnično raznolikost: Hari Raya Aidilfitri (islamski praznik po ramazanu), kitajsko novo leto, Deepavali (hindujci), kot tudi lokalni festivali kot Gawai in Kaamatan v Sarawaku in Sabah.
Kulinarika je mešanica malajskih, kitajskih, indijskih in staroselskih vplivov. Med znanimi jedmi so nasi lemak, satay, laksa in roti canai. Tradicionalne umetnosti vključujejo batik, wayang kulit (sencna gledališča) in borilno veščino silat.
Gospodarstvo
Malezija ima eno od bolj razvitih gospodarstev v jugovzhodni Aziji. Glavne panoge so proizvodnja elektronike, petrokemija, izvoz palmovega olja, naravnega plina in nafte ter turizem. Država si prizadeva za prehod v visoko dodano vrednostne industrije in storitve, pri čemer so pomembni tudi finančni sektor in infrastruktura.
Promet in infrastruktura
Dobro razvita prometna omrežja povezujejo velike mesti. Najpomembnejše letališče je Kuala Lumpur International Airport (KLIA), ki je pomembno vozlišče v regiji. V mestih so razvita železniška omrežja (npr. KTM, LRT, MRT), avtoceste in pristanišča, ki podpirajo trgovino in turizem. Na Vzhodnem Borneu so še vedno v uporabi manjše kmetijske ceste in trajekti za povezovanje oddaljenih območij.
Turizem
Malezija privablja obiskovalce z raznolikimi atrakcijami: urbanimi znamenitostmi kot so Petronas Twin Towers v Kuala Lumpur, zgodovinskimi mesti kot je Melaka, kulturnimi centri v Penangu (George Town) ter naravnimi biseri kot so otoki Langkawi, Perhentian in potapljaški raj Sipadan. Na Borneu so naravne znamenitosti kot Taman Negara, gorski masiv Kinabalu in bogati deževni gozdovi, privlačni za naravovarstvene obiskovalce.
Kratka zgodovinska omemba
Malezija ima bogato zgodovino, ki vključuje trgovske poti, malajske sultanate, evropsko kolonialno prisotnost (predvsem Britance) in kasnejšo pot k neodvisnosti. Federacija Malezije je bila ustanovljena v sredini 20. stoletja in se je skozi desetletja razvijala v sodobno državo z večkulturno identiteto.
Malezija ostaja pomembna država v jugovzhodni Aziji zaradi svoje geostrateške lege, gospodarskega potenciala in kulturne raznolikosti. Za obiskovalce in raziskovalce ponuja pester nabor izkušenj — od urbanih do divjih naravnih okolij.
Zgodovina
Med Kitajsko in Indijo je bila Malezija starodavno trgovsko območje. Ko so na to območje prišli Evropejci, je Malaksa postala pomembno trgovsko pristanišče.
Malezijske države so postale kolonija Britanskega cesarstva, začenši s Penangom leta 1786. Polotok je postal neodvisen 31. avgusta 1957 kot Malajska federacija. Septembra 1963 so se Malezija, Singapur in Borneo združili v Malezijo. Leta 1965 je bil Singapur izključen iz federacije in razglasil neodvisnost.
Politika in gospodarstvo
Malezija ima 13 zveznih držav: Johor, Kedah, Kelantan, Melaka, Negeri Sembilan, Pahang, Perak, Perlis, Penang, Sabah, Sarawak, Selangor in Terengganu ter tri zvezna ozemlja: Kuala Lumpur, Putrajaya in Labuan. Število konic zvezde na zastavi pomeni število držav, ki jih ima Malezija, vendar jih ima 14, ker je bil Singapur med njenim nastankom ena od držav v Maleziji. Štirinajsta točka zdaj predstavlja zvezna ozemlja, imenovana Wilayah Persekutuan. Vodja države Malezije je znan kot Yang di-Pertuan Agong, drugače imenovan "kralj Malezije". Ta naziv trenutno nosi sultan Abdullah iz Pahanga. Vodja malezijske vlade je predsednik vlade. Njen sedanji predsednik vlade je Mahathir Mohamad, potem ko je bil maja 2018 izvoljen pri 92 letih. Ima tudi parlament in sodni sistem. Je ustanovna članica združenja ASEAN. Njeno gospodarstvo stalno raste in je razmeroma bogata država v jugovzhodni Aziji.
Mesta
V nadaljevanju je seznam krajev v Maleziji. Razvrščeni so po datumu, ko so dobili status mesta.
- George Town (1. januar 1957)
- Kuala Lumpur (1. februar 1972)
- Ipoh (27. maj 1988)
- Kučing (1. avgust 1988)
- Johor Bahru (1. januar 1994)
- Kota Kinabalu (2. februar 2000)
- Shah Alam (10. oktober 2000)
- Mesto Melaka (15. april 2003)
- Alor Setar (21. december 2003)
- Miri (20. maj 2005)
- Petaling Jaya (20. junij 2006)
- Kuala Terengganu (1. januar 2008)
- Iskandar Puteri (22. november 2017)
Religija
Malezija je večverska družba, islam pa je največja
Kultura
Malezija je večetnična, večkulturna in večjezična družba, ki jo sestavlja 65 % Malajcev in drugih avtohtonih plemen, 25 % Kitajcev in 7 % Indijcev. Malajci, ki tvorijo največjo skupnost, so vsi muslimani, saj mora biti po malezijski zakonodaji nekdo musliman, da je lahko zakonito Malajzijec. Malajci imajo prevladujočo politično vlogo in so vključeni v skupino, imenovano bumiputera.
Hrana in pijača
Na kuhinjo so vplivale številne kulture iz države in okoliških območij. Velik vpliv imajo malajska, kitajska, indijska, tajska, javanska in sumatranska kultura, predvsem zato, ker je bila država del starodavne poti začimb.
Hrana ene kulture se včasih pripravlja tudi na načine iz druge kulture, na primer v kitajskih restavracijah se pri kuhanju pogosto uporabljata pasta iz kozic (belacan) in sambal. To pomeni, da ima veliko malezijske hrane svojo identiteto, čeprav jo lahko pripišemo določeni kulturi. Riž je priljubljen v številnih jedeh. V lokalni kuhinji je pogosto prisoten čili, čeprav ni nujno, da so jedi zaradi tega začinjene. Primera sta laksa, začinjena jed z rezanci, ki je v Maleziji pogosta, in teh tarik, priljubljena pijača.
Šport
Malezijsko nacionalno športno središče je športni kompleks Bukit Jalil. Nicol David (squash) in Lee Chong Wei (badminton) sta znana malezijska športnika. Malezija je na igrah Commonwealtha leta 2010 v Indiji osvojila 12 zlatih medalj in presegla svoj cilj na igrah Commonwealtha.
Prevoz
Malezijsko cestno omrežje je dolgo 98 721 kilometrov in vključuje 1 821 kilometrov hitrih cest. Najdaljša avtocesta v državi, hitra cesta sever-jug, je dolga več kot 800 kilometrov (497 milj) med tajsko mejo in Singapurjem. Cestna sistema v Sabahu in Sarawaku sta manj razvita in manj kakovostna v primerjavi s cestnim sistemom na polotoku Malezija. Malezija ima 118 letališč, od katerih je 38 asfaltiranih. Uradni letalski prevoznik Malezije je Malaysia Airlines, ki poleg dveh drugih prevoznikov opravlja mednarodne in notranje zračne prevoze. Železniški sistem je v državni lasti in obsega skupno 1 849 kilometrov. V Kuala Lumpurju poteka tudi lahki železniški tranzit.
Sorodne strani
- Države Malezije
- Seznam rek Malezije
- Malezija na olimpijskih igrah
- Malezijska nogometna reprezentanca
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je Malezija?
O: Malezija je zvezna ustavna monarhija v jugovzhodni Aziji. Sestavlja jo trinajst zveznih držav in tri zvezna ozemlja, ki jih Južnokitajsko morje ločuje na dve regiji, polotok Malezijo in vzhodno Malezijo na Borneu.
V: Kateri sta dve glavni regiji Malezije?
O: Glavni regiji Malezije sta polotok Malezija in vzhodna Malezija na Borneu.
V: Katero je glavno mesto Malezije?
O: Glavno mesto Malezije je Kuala Lumpur.
V: Kje je sedež zakonodajne veje oblasti?
O: Sedež zakonodajne veje oblasti je v Kuala Lumpurju, ki je tudi glavno in največje mesto v državi.
V: Kje se nahaja upravno glavno mesto?
O: Upravna prestolnica, ki predstavlja izvršilno in sodno vejo oblasti, se nahaja v mestu Putrajaya.
V: Koliko ljudi živi v Maleziji?
O: V Maleziji živi več kot 110 milijonov ljudi, kar jo uvršča na 43. mesto po številu prebivalcev na svetu.
V: Katere jezike govorijo na malezijskem Borneu in polotoku?
O: Uradni jezik je malajščina, zapisana z latinico; angleščina je poleg malajščine priznana kot uradni jezik le v zvezni državi Sarawak; pogosto se uporabljata tudi tamilščina in kitajščina; na celotnem malezijskem Borneu (94) in polotoku (40) se govori še več kot 130 drugih jezikov.
