Združenje držav Jugovzhodne Azije (ASEAN) – definicija, zgodovina in članice

Združenje držav jugovzhodne Azije (ASEAN) je regionalna medvladna organizacija, ki jo sestavljajo države jugovzhodne Azije. Ustanovljeno je bilo 8. avgusta 1967 s strani držav Malezija, Tajska, Indonezija, Singapur in Filipini so. Namen ustanovitve je bil okrepiti politično in gospodarsko sodelovanje, zmanjšati napetosti v regiji in ponuditi skupno platformo za obravnavo varnostnih in razvojnih izzivov (v času hladne vojne torej tudi kot odziv na širjenje komunizma in notranje težave v posameznih državah). Sedež ASEAN-a je v Džakarti v Indoneziji.

Zgodovina in razvoj

Pred ustanovitvijo ASEAN-a je že delovalo kratkotrajno združenje ASA (Združenje jugovzhodne Azije), ki so ga leta 1961 ustanovile Filipini, Malezija in Tajska. ASEAN je nastal kot širša in formalnejša pobuda za sodelovanje med državami regije.

Pomembni mejnik je bila bališka konferenca leta 1976, po kateri so države začele tesneje sodelovati tudi na gospodarskem področju. V zgodnjih osemdesetih so dejavnosti nekoliko upadle, a je regijsko sodelovanje v naslednjih desetletjih dobilo nove oblike. Za večjo ekonomsko integracijo je bil v začetku 90-ih sprejet program za vzpostavitev območja proste trgovine (AFTA), postopoma pa so se razvile širše pobude, kot so:

• ASEAN Economic Community (AEC) – gospodarska integracija za izboljšanje premika blaga, storitev, kapitala in kadrov;
• ASEAN Political-Security Community – sodelovanje na področju varnosti in političnih vprašanj;
• ASEAN Socio-Cultural Community – sodelovanje na področju družbenega razvoja in kulture.

Leta 2008 je začela veljati ASEAN-ova listina (ASEAN Charter), s katero je bila organizacija pravno opredeljena, so določene institucije in institucijski okviri ter formalizirani cilji sodelovanja. ASEAN se vsako leto sestane na vrhu (ASEAN Summit), kjer voditelji članic sprejemajo pomembne odločitve in usmeritve za prihodnje delo.

Članstvo in razširitev

Prvotnih pet ustanovnih članic se je kasneje razširilo. Časovnica vstopov je naslednja:

• Brunej Darussalam se je pridružil 7. januarja 1984.
• Vietnam se je pridružil 28. julija 1995.
• Laos in Mjanmar sta se pridružila 23. julija 1997.
• Kambodža je postala članica 30. aprila 1999.

Država Vzhodni Timor pa je izkazala interes in aktivno sodeluje v regionalnih procesih ter si prizadeva za članstvo, vendar (do sredine leta 2024) še ni bila formalno vključena kot polnopravna članica. Nekatere druge države in ozemlja, med njimi Papua Nova Gvineja, so prav tako razvijale bližje vezi z ASEAN-om ali izkazale interes za sodelovanje.

Demografija, vera in gospodarstvo

Države ASEAN skupaj predstavljajo pomemben del svetovnega prebivalstva (približno 8–10 % svetovnega prebivalstva, odvisno od leta). Regija je versko in kulturno raznolika:

• V državah ASEAN živi veliko število muslimanov (približno 240 milijonov, predvsem v Indoneziji, Maleziji in Bruneju).
• Približno 170 milijonov kristjanov živi predvsem na Filipinih in v Vzhodnem Timorju.
• Približno 170 milijonov budistov živi predvsem na Tajskem, v Mjanmaru, Laosu, Kambodži, Vietnamu in v Singapurju.

Gospodarsko so države ASEAN pomemben proizvajalec elektronike, nafte, lesa in kmetijskih pridelkov. Skupni bruto domači proizvod članic znaša več bilijonov ameriških dolarjev (znesek se spreminja glede na leto in menjalne tečaje). Glavne gospodarske pobude danes vključujejo trgovinsko liberalizacijo, povezljivost (transport in infrastruktura), digitalizacijo in promocijo tujih neposrednih naložb.

Institucije, način dela in regionalno sodelovanje

ASEAN deluje na podlagi medvladnih mehanizmov: najpomembnejši so vrhovi voditeljev (ASEAN Summit), ministrska srečanja (zunanjih, trgovinskih, obrambnih ministrstev itd.) ter stalni sekretariat v Džakarti. Delovanje organizacije temelji na načelih:

• ASEAN Way – poudarek na dialogu, konsenzu in nenavzkrižnemu vmešavanju v notranje zadeve članic;
• odločanje po konzenzu (dogovori med vsemi članicami);
• postopno in pragmatično reševanje vprašanj z namenom ohranjanja stabilnosti in sodelovanja.

Poleg notranjih mehanizmov ima ASEAN tudi širše platforme sodelovanja: ASEAN+3 (Kitajska, Japonska, Južna Koreja), ASEAN Regional Forum (ARF), Vzhodnoazijski vrh (EAS) in različne gospodarske partnerstva ter prostotrgovinske sporazume z zunanjimi partnerji.

ASEAN Regional Forum (ARF)

Za obravnavo varnostnih vprašanj in dialog z zunanjimi partnerji so države ASEAN ustanovile Regionalni forum ASEAN (ARF). V njem sodeluje 27 držav in drugih subjektov, katere voditelji in visoki predstavniki se redno sestajajo ter razpravljajo o varnostnih in političnih temah. Trenutne članice ARF so: Malezija, Tajska, Indonezija, Singapur, Filipini, Vietnam, Brunej, Laos, Mjanmar sta, Kambodža je, Avstralija, Kanada, Ljudska republika Kitajska, Evropska unija, Indija, Japonska, Severna Koreja, Južna Koreja, Mongolija, Nova Zelandija, Pakistan, Papua Nova Gvineja, Rusija, Vzhodni Timor, ZDA in Šrilanka.

Izpostavljeni izzivi in prihodnje prioritete

ASEAN se sooča z več aktualnimi izzivi: ohranjanje enotnosti ob rastočih geopolitičnih napetostih (npr. pomorski spori v Južnem kitajskem morju), okrevanje po pandemiji COVID-19, reševanje posledic podnebnih sprememb, krepitvena regionalne infrastrukture in digitalna transformacija. Prioritete vključujejo poglobitev gospodarske integracije, izboljšanje socialne kohezije in okrepljeno sodelovanje za mir in stabilnost v regiji.

ASEAN ostaja ključna platforma za državno in gospodarsko sodelovanje v jugovzhodni Aziji, s pomembnim vplivom tako za članice kot za širše mednarodno sodelovanje v regiji.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je Združenje držav jugovzhodne Azije (ASEAN)?

V: Kje je sedež združenja ASEAN?

V: Koliko članic ima združenje ASEAN?

V: Kakšne vrste ljudi živijo v državah ASEAN?

V: Kateri so glavni izdelki iz držav ASEAN?

V: Kolikšen je skupni bruto domači proizvod (BDP) vseh držav ASEAN skupaj?

V: Kakšen je namen ARF?

Išči po črki