Avstralska laburistična stranka (protikom.): razkol 1955 in DLP

Te skupine ne smemo zamenjati z Avstralsko delavsko stranko (nekomunistično), ki so jo v tridesetih letih 20. stoletja uporabljali podporniki premiera Novega Južnega Walesa Jacka Langa.

Avstralska laburistična stranka (protikomunistična) (ALP-AC) je bilo ime desničarske skupine, ki se je leta 1955 odcepila od Avstralske laburistične stranke. Kasneje se je leta 1957 preoblikovala v Demokratično laburistično stranko.

Vzroki za razkol

Razkol iz leta 1955 je bil večinoma posledica notranjih sporov glede boja proti komunističnemu vplivu v sindikatih in stranki. Pomembno vlogo je imel B. A. (Bob) Santamaria in njegov Movement (Kakor so ga imenovali, Social Studies Movement), mreža katoliških aktivistov in klerikalnih struktur, ki so si prizadevali za ostro protikomunistično politiko znotraj ALP. Napetosti med pripadniki te protikomunistične frakcije in ostalimi krili stranke so se stopnjevale, kar je aprila 1955 pripeljalo do izključitev in odcepov.

Dogodki aprila 1955 in sestava odcepljene skupine

Aprila 1955 je bilo iz ALP izključenih sedem viktorijanskih zveznih poslancev in osemnajst državnih poslancev. Pod vplivom B. A. Santamarije so ustanovili ALP-AC. Na naslednjih volitvah je bil izvoljen le en poslanec zvezne države, pet članov zakonodajnega sveta pa ni bilo ponovno izvoljenih, ko se jim je leta 1958 iztekel mandat. Sedem zveznih poslancev je bilo:

• Tom Andrews
• Bill Bourke
• Bill Bryson
• Jack Cremean
• Bob Joshua
• Stan Keon
• Jack Mullens

Frank McManus je bil izvoljen v senat za Viktorijo, nekdanji senator ALP George Cole pa je bil ponovno izvoljen v senat za Tasmanijo. Kasneje je Frank Scully na viktorijanskih volitvah maja 1955 dobil sedež Richmond v viktorijanski zakonodajni skupščini.

Članstvo, ideologija in volilna baza

Člani protikomunistične stranke ALP so bili večinoma katoličani. Le dva sta bila nekatoličana, in sicer zvezni vodja Bob Joshua, ki je v avstralskem predstavniškem domu zastopal Ballarat, in Jack Little, ki je med letoma 1955 in 1958 vodil stranko v zakonodajnem svetu Viktorije. Domnevali so, da so bili v stranki predvsem ljudje irskega porekla, razkol ALP leta 1955 pa je bil odstranitev irskih katolikov iz ALP. Vendar pa številni člani ALP (protikomunistične stranke) niso bili Irci. Stranka je veliko volivcev privabila med migranti iz katoliških držav v južni Evropi in med protikomunističnimi vzhodnoevropskimi begunci.

Ideološko se je ALP-AC/sčasoma Demokratična laburistična stranka (DLP) postavila kot strogo protikomunistična in socialno konservativna sila, obenem pa je ohranila nekatere sindikalne in socialno usmerjene elemente laburistične agende. Zelo pomemben mehanizem njihovega vpliva je bilo usmerjanje preferenc v avstralskem sistemu proporcionalnega glasovanja — DLP je pogosto usmerjala svoje preferenčne glasove proti ALP, zaradi česar je laburistična stranka ostajala brez parlamentarne večine na zvezni ravni v naslednjih letih.

Preoblikovanje, vpliv in upad

Leta 1957 se je stranka preoblikovala v Demokratično delavsko stranko (Democratic Labor Party). DLP je v naslednjih desetletjih imela večji vpliv v senatu kot v spodnjem domu, kar ji je omogočalo, da je z usmerjanjem preferenc vplivala na izid zveznih volitev in preprečevala ALP-u zmago do zgodnjih 1970-ih. Ta vpliv je bil eden glavnih razlogov za dolgotrajne posledice razkola za avstralsko laburistično gibanje.

S časom se je vpliv stranke zmanjšal: spremembe v družbeni strukturi, postopno zmanjševanje klerikalnega vpliva v politiki in spreminjanje volilnih koalicij so oslabele njen volilni potencial. DLP je postopoma izgubila sedeže in pomen ter je leta 1978 prenehala delovati.

Pomen razkola

Razkol iz leta 1955 in nastanek ALP-AC/DLP sta imela dolgoletne posledice za avstralsko politiko: oslabila sta laburistično enotnost, vplivala na rezultate volitev v drugi polovici 20. stoletja ter poudarila pomen notranjih ideoloških bojev v političnih strankah. Hkrati je ta zgodba pokazala, kako verske in geopolitične skrbi (boj proti komunizmu v času hladne vojne) lahko oblikujejo domačo politiko in strankarske strukture.

Vprašanja in odgovori

V: Kako se je imenovala desničarska skupina, ki se je leta 1955 odcepila od avstralske laburistične stranke?

V: Kdo je vodil to skupino?

V: Koliko zveznih in državnih poslancev je bilo izključenih iz ALP, da bi ustanovili to novo stranko?

V: Kdo so bili nekateri od teh članov?

V: Ali so to stranko sestavljali predvsem ljudje irskega porekla?

V: Kdaj je ta stranka postala znana kot Demokratična delavska stranka?

V: Kdaj je prenehala delovati?

Išči po črki