Boko Haram: zgodovina, ideologija in teror v Nigeriji (ISWAP)

Boko Haram je skrajno islamistična skupina, ki je od svojih začetkov v Nigeriji prerasla v oborožen upor proti državi in sosednjim regijam. Že od svoje ustanovitve je zagovarjala prepoved zahodnega, sekularnega izobraževanja in širila strog, nasilni prevod salafijskega džihadizma. Leta 2009 se je skupina začela oboroženo upirati nigerijski državi; del njenih borcev je marca 2015 izrazil lojalnost Islamski državi (IS), kasneje pa so se pojavile ločene frakcije, med katerimi je najpomembnejša znana kot Zahodnoafriška provinca Islamske države (ISWAP). Ime "Boko Haram" v lokalnem jeziku hausa pomeni, da je zahodna oz. neislamska izobrazba "haram" — prepovedana ali grešna.

Ime, cilji in ideologija

Uradno ime skupine je Jama'atu Ahlis Sunna Lidda'awati wal-Jihad, kar v arabščini pomeni "Ljudje, zavezani širjenju prerokovih naukov in džihadu". Skupina izpoveduje ostro obliko sunitskega islama z radikalnim salafijskim/nascentnim pristopom in zavrača zahodne vrednote, sekularno oblast ter mnoge moderne znanstvene dosežke. Njihov cilj je uvesti strogo islamsko pravo (šario) kot edini pravni red v Nigeriji ali v ustvarjeni kalifatski strukturi, hkrati pa prepovedati izobraževanje, ki ne temelji na njihovem razumevanju islama.

Kraj in začetki

Skupina je bila ustanovljena leta 2002 v Maiduguriju v zvezni državi Borno. Njeni ustanovitelji in zgodnji privrženci so izrazili nezadovoljstvo zaradi korupcije, revščine in slabe uprave v severni Nigeriji. Lokalne skupnosti so skupino kmalu poimenovale "Boko Haram", saj je zavračala zahodno izobraževanje in način življenja. Mohamed Jusuf (Muhammad Yusuf) je vodil skupino do aretacije in smrti leta 2009 med obsežno akcijo varnostnih sil — po njegovi smrti je na čelo nastopil Abubakar Shekau, ki je skupino preoblikoval v veliko bolj nasilno in razširjeno gibanje.

Glavne taktike in zločini

Boko Haram in njene izpeljane frakcije so znane po uporabi številnih oblik nasilja: samomorilskih bombnih napadov, zased, oboroženih napadov na vojaške in civilne tarče, množičnih pobojev, požigov vasi, množičnih ugrabitvah in prisilnih porokah, reketiranju, plenjenju in uporabi otroških bojevnikov. Skupina je odgovorna za velike številčne ugrabitve, najbolj odmevno je bilo ugrabljenje deklet iz šole v Chiboku aprila 2014 (več sto deklet, pogosto navajajo okoli 276), kar je sprožilo mednarodno ogorčenje.

• Decembra 2010 je skupina vdrla v zapor Bauchi in iz njega izpustila več sto zapornikov.
• V istem mesecu je v mestu Jos (zvezna država Plateau) prišlo do bombnega napada, v katerem je umrlo okoli 80 ljudi; sledil je napad na vojašnico v Abudži.
• V letih 2010–2011 je v različnih streljanjih v Maiduguriju in okoliških krajih umrlo več deset civilistov; tarče so bili tudi policijski objekti in celo sedež mednarodnih organizacij.
• 14. aprila 2014 so borci ugrabili šolske deklice iz Chiboka — dogodek, ki je mednarodno izpostavil krizo (v poročilih število ugrabljenih deklet sega do okoli 276).
• Januarja 2015 je Boko Haram v mestu Baga in okolici izvedel pokol, pri katerem je bilo ubitih najmanj sto ljudi, med požarom pa je bilo poškodovanih ali uničenih več sto stavb.
• Skupina uporablja tudi ženske in otroke kot samomorilce; napadi na verske in etnične skupnosti so povzročili široko etnično in versko napetost.

Frakcije in povezave z Islamsko državo

Po letu 2014 se je radikalnejši del vodstva odločil za formalno zavezništvo z Islamsko državo, kar je privedlo do oblikovanja ISWAP (Zahodnoafriška provinca Islamske države). Vendar ni šlo za enotno združitev: Abubakar Shekau je večino časa vztrajal kot neodvisni vodja, zavračal centralno oblast IS in nadaljeval izjemno brutalne taktike, kar je v nadaljevanju pripeljalo do notranjih spopadov. Leta 2016 je IS uradno imenoval Abu Musab al-Barnawija za vodjo svoje zahodnoafriške province; medtem ko so se nekatere skupine sprijaznile z IS, je Shekau ohranil ločeno frakcijo. V maju 2021 so sporočili, da je Shekau umrl med bojem z ISWAP; po tej smrti se je velik del Shekaujevih borcev pridružil ISWAP, ki je pridobil prevlado v nekaterih delih regije.

Vpliv na prebivalstvo in humanitarna kriza

Napadi Boko Haram so povzročili obsežno humanitarno krizo v severovzhodni Nigeriji in obmejnih območjih Kampona, Čada in Nigra. Po ocenah mednarodnih organizacij so bile stotine tisoč ljudi ubite, >m>več kot dva milijona ljudi so bile prisiljene zapustiti svoje domove, številne skupnosti so izgubile dostop do osnovnih storitev, šol in zdravstvene oskrbe. Kmetijstvo in trgovina sta bili močno prizadeti, kar je povečalo nevarnost lakote in pomanjkanja v prizadetih območjih.

Regionalni in mednarodni odziv

Nigerijska vojska je izvajala velike operacije proti skupini, pogosto v sodelovanju s sosednjimi državami — Kamerun, Niger in Čad so vstopile v konflikte in oblikovale skupne sile, kot je Multinational Joint Task Force (MNJTF), da bi omejile napade in obnovile red. Mednarodni partnerji, vključno z ZDA, Združenim kraljestvom in evropskimi agencijami, so nudili obveščevalno, logistično in včasih vojaško podporo, pa tudi humanitarno pomoč. Kljub zmanjšanju nadzora nad ozemlji, ki jih je bilo mogoče doseči, so frakcije prešle na gerilsko taktiko, napadi pa so se razširili tudi na civilne mete in kmete, kar otežuje popolno izkoreninjenje gibanja.

Financiranje in logistika

Skupina financira svojo dejavnost z različnimi metodami: izsiljevanjem, reketiranjem lokalnih prebivalcev, krajo in prodajo živine, plenjenjem, trgovanjem z viri in, včasih, odvzemom sredstev z ugrabitvami za odkupnino. Kriminalne mreže in izkoriščanje negotovosti v obmejnih območjih so olajšale pridobivanje orožja in logistične podpore.

Stanje na dan 2024

Po letu 2021 in smrti Abubakarja Shekau se je makro-struktura upora spremenila: ISWAP je pridobil večje vplivne položaje, medtem ko so preostale ločene frakcije še vedno dejavne in nepredvidljive. Napadi, ugrabitve in teroristični dogodki se nadaljujejo, čeprav se je narava operacij prilagodila — več poudarka je na usmerjenem terorizmu, napadih na vojaške patrulje, krajevnih administrativnih objektih in gospodarstvu. Žrtve ostajajo predvsem civilno prebivalstvo in humanitarno ranljive skupine.

Zaključek

Boko Haram in povezane frakcije predstavljajo kompleksno varnostno, humanitarno in politično izziv v Zahodni Afriki. Rešitev zahteva kombinacijo vojačnih prizadevanj, regionalnega sodelovanja, učinkovite humanitarne pomoči ter dolgoročnih reform — izboljšanje upravljanja, izobraževanja, gospodarskih priložnosti in vključevanja marginaliziranih skupnosti — da bi zmanjšali privlačnost skrajnih ideologij in preprečili ponovitev nasilja.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj pomeni Boko Haram?

V: Kje ima Boko Haram sedež?

V: Kaj pomeni Jama'atu Ahlis Sunna Lidda'awati wal-Jihad?

V: Kdaj je Boko Haram začel svoj upor?

V: Za kakšne dejavnosti je odgovorna skupina Boko Haram?

V: Ali obstaja kakšna povezava med Boko Haram in Gibanjem za osvoboditev delte Nigra (MEND)?

V: Kdaj je postala del Islamske države?

Išči po črki