Bostonski simfonični orkester (BSO) je ameriški orkester s sedežem v Bostonu v Massachusettsu. Ustanovil ga je mecena Henry Lee Higginson leta 1881 in je od takrat eden vodilnih orkestrov v ZDA in na svetu. Redno koncertirajo v Simfonični dvorani v Bostonu (Symphony Hall), znani po odlični akustiki, in vsako poletje nastopajo na festivalu Tanglewood, kjer orkester že dolgo časa najde svoj poletni dom.
V zgodovini orkestra so delovali številni izjemni dirigenti, ki so mu pomagali zgraditi mednarodno slavo. Med njimi so bili Arthur Nikisch (1889–1893) in Pierre Monteux (1919–1924). Najdalj časa je BSO vodil Serge Koussevitzky (1924–1949), ki je orkestru prinesel velik napredek: razvil je profil orkestra svetovnega formata, vzpostavil radiodne oddaje in razširil sodelovanje z vodilnimi skladatelji ter ustvaril trden odnos s Tanglewoodom, kjer je med drugim ustanovil Berkshire Music Center (danes Tanglewood Music Center).
Koussevitzky je aktivno naročal in podpirал sodobne avtorje ter naročil nova dela posebej za orkester. Med deli, povezanimi z njegovim obdobjem, so dela velikih imen in pomembne premiere; orkester je denimo prvič izvedel Koncert za orkester Béle Bartóka, prav tako pa je sodeloval z avtorji, kot sta Sergeja Prokofjeva in Igorja Stravinskega. Kasneje so za BSO pisali še številni sodobni skladatelji, med njimi Roger Sessions, Andrzej Panufnik in Elliott Carter.
Po Koussevitzkyju so orkester vodili Charles Munch (1949–1962), ki je z njim začel tudi prva daljša tuja gostovanja, nato Erich Leinsdorf (1962–1969), William Steinberg (1969–1972) in Seiji Ozawa (1973–2002). V novejšem času sta bila glasbena direktorja James Levine (2004–2011) in Andris Nelsons (od 2014 dalje), pri čemer je vsak izmed njih prispeval svoj slog, programsko usmeritev in kakovost zvočne podobe orkestra.
Simfonična dvorana (Symphony Hall), v kateri BSO igra svoje redne koncertne sezone, velja za eno najboljših koncertnih prizorišč na svetu zaradi izjemne akustike. Tanglewood kot poletno prizorišče omogoča širok spekter programov — od klasičnih simfoničnih koncertov do izobraževalnih delavnic in nastopov mladih glasbenikov v okviru Tanglewood Music Center.
Poleg glavnega orkestra deluje tudi orkester Boston Pops, ustanovljen leta 1885, ki je specializiran za lahkotno glasbo, na primer glasbo iz šovov in popularne skladbe. Darovalci in široka publika so Boston Pops naredili prepoznaven ansambel: najprej ga je dolgoletno vodil Arthur Fiedler (1930–1979), nato znameniti filmski skladatelj John Williams, danes pa je njihov dirigent (v času pisanja) Keith Lockhart.
Majhna skupina iz vrst glavnih članov orkestra deluje pod imenom Boston Symphony Chamber Players. Ustanovljeni so bili leta 1964 in redno nastopajo v Bostonu, Tanglewoodu ter na gostovanjih v ZDA in Evropi, hkrati pa so posneli številne plošče in CD-je, s čimer širijo prepoznavnost članske zvočnosti BSO tudi v manjših zasedbah.
Bostonski simfoniki imajo dolgo in bogato tradicijo snemanj; že od leta 1917, ko so pod vodstvom Karla Mucka posneli enega izmed zgodnjih glasbenih zapisov, so izdali številne zvočne zapise s svojimi različnimi dirigenti. Njihovi posnetki zajemajo širok repertoar — od klasičnih simfonij do sodobnih del — in so pomemben del kulturnega zapuščine orkestra.
Danes BSO ostaja ena vodilnih institucij ameriškega orkestralnega življenja: združuje vrhunske glasbenike, redno naroča nova dela, ohranja izobraževalne programe ter igra osrednjo vlogo v kulturnem življenju Bostona in širše mednarodne publike.