Med holokavstom je v nacistični Nemčiji umrlo ali bilo ubitih na milijone ljudi. Med temi žrtvami holokavsta je bilo približno šest milijonov Judov. Poleg njih je bilo ubitih ali sistematično preganjanih še veliko drugih skupin: ocenjuje se, da je bilo približno pet milijonov ljudi, ki niso bili Judje, zlasti Poljaki in Romi, pa tudi državljani Sovjetske zveze, vojni ujetniki, bolniki z invalidnostmi, politični nasprotniki in številni drugi.

Načini, kako so žrtve umirale

Žrtve holokavsta so umirale na različne načine. Nacisti so umorili na milijone ljudi z namerno, sistematično politiko uničevanja. Do smrti je prihajalo pri množičnih streljanjih (na primer delo Einsatzgruppen), v koncentracijskih taboriščih in v taboriščih za iztrebljanje (taboriščih smrti), kjer so bile uporabljene plinske celice, množične usmrtitve in žrtve nasilnih medicinskih poizkusov.

Številni drugi so v taboriščih in getih umrli zaradi bolezni, lakote in zmrzovanja, ki so jih povzročile grozljive življenjske razmere, prisilno delo, pomanjkanje zdravstvene oskrbe ter nasilje. Na območjih, ki jih je zavzela nacistična Nemčija, so drugi umrli zaradi vojaških akcij, represalij, pomanjkanja hrane in širjenja bolezni.

Število žrtev in razlike v ocenah

Ko seštejemo te različne vrste smrti in žrtv, zgodovinarji ocenjujejo, da je med holokavstom umrlo od približno 19 do 22 milijonov ljudi, če všteto štejemo širše vojne izgube, civilne smrti na okupiranih območjih in določene skupine žrtev izven osrednjih meril. Pogosto navajana manjša ocena okoli 11 milijonov vključuje približno šest milijonov Judev in približno pet milijonov drugih žrtev, ki so bile tarče rasne, politične ali socialne preganjav.

Razlika v številkah izhaja iz tega, katere skupine in katere vrste smrti raziskovalci vključijo v merjenje: nekateri se osredotočajo izključno na sistematično pobijanje Judov ( holokavst v ožjem pomenu), drugi pa vključujejo tudi množične civilne izgube zaradi deportacij, prisilnega dela, vojne lakote in represalij v zasedenih območjih.

Kdo so bile prizadete skupine

  • Judje – glavni cilj nacistične politike dokončnega reševanja (Endlösung), z okoli šestimi milijoni umrlimi.
  • Poljaki – veliki del civilnega prebivalstva Poljske je bil cilj etničnega in političnega pregnanstva in uničenja.
  • Romi (cikani) – sistematično preganjani in množično ubijani v mnogih taboriščih.
  • Sovjetski vojni ujetniki – milijoni so umrli zaradi streljanj, lakote in slabih pogojev v taboriščih.
  • Osebe z invalidnostmi – žrtve državnega programa eutanazije in prisilnih sterilizacij.
  • Politični nasprotniki, nasprotniki režima, komunistični in socialni aktivisti, pa tudi verske manjšine, kot so nekatere skupine verskih izpovedi ter pripadniki seksualnih manjšin.

Poreklo žrtev in raznolikost

Žrtve holokavsta so prihajale iz različnih držav, religij, etničnih skupin in kultur. Nacisti so jih želeli ubiti iz različnih razlogov: rasnih teorij, ideoloških in političnih motivov, nacionalnih načrtov zatiranja ter družbene stigmatizacije.

Pomen spomina in dokumentiranja

Razumevanje obsega, vzrokov in različnih skupin žrtev je ključno za zgodovinsko resnico, spomin in izobraževanje. Dokumentiranje pričevanj, arhivskih gradiv in preiskav pomaga preprečevati izkrivljanje dejstev in spodbuja ozaveščenost o nevarnostih rasizma, sovraštva in totalitarizma.