Kristalna noč (Kristallnacht): pogrom nad Judi, 9.–10. november 1938
Kristalna noč (9.–10. nov. 1938): tragični dvodnevni pogrom nad Judi v nacistični Nemčiji in Avstriji — nasilje, požigi sinagog, deportacije in začetek sistematičnega preganjanja.
Kristalna noč (imenovana tudi Reichskristallnacht, Reichspogromnacht, angl.: Night of the Broken Glass) je bil množični dvodnevni pogrom nad Judi v nacistični Nemčiji in v delih Avstrije, ki je potekal med 9. in 10. novembrom 1938. Dogodek predstavlja odločilen zlom: prehod od sistematične diskriminacije proti Judom k odprtemu, državno organiziranemu preganjanju, množičnemu nasilju in kasnejšim deportacijam.
Potek dogodkov
Nasilje je bilo sproženo po atentatu, ki ga je 7. novembra 1938 v Parizu izvršil 17-letni židovski mladenič Herschel Grynszpan (včasih zapisan tudi kot Grünspan), ki je z pištolo ranil Ernsta Eduarda vom Ratha, sekretarja na nemškem veleposlaništvu v Parizu. Vom Rath je zaradi poškodb umrl 9. novembra. Grynszpanov motiv je v zgodovinskih virih predmet razprav; na sodnem zaslišanju leta 1942 je navedel, da je hotel maščevati izgnanstvo svoje družine, ki so jo nemške oblasti prisilile k vrnitvi v Zbąszyń (Zbaszyn) na Poljskem. Na sodnem zaslišanju je tudi izjavil, da je nameraval ustreliti veleposlanika, vendar je po nesreči zadel sekretarja.
Organizacija in izvajalci
NSDAP in oblastniške strukture so atentat uporabile kot izgovor za usklajeno valovanje nasilja: člani SA, SS, Hitlerjeve mladine in oboroženi civilisti so napadli judovske trgovine, domove in verske objekte. V mnogih krajih so policija in gasilske enote dobile navodila, naj ne vmešavajo ali naj ukrepajo omejeno, tako da je nasilje lahko potekalo skoraj neovirano. Ime "Kristalna noč" izhaja iz razbitega stekla iz izložbenih oken in zlomljenih steklenih elementov po napadih.
Obseg škode in žrtve
Obseg nasilja je bil širok in organiziran. Med glavnimi posledicami so bile:
- uboj in fizično nasilje nad številnimi Judmi (uradno priznana števila mrtvih so nižja, vendar je bilo ubitih in kasneje zaradi poškodb umrlih več oseb);
- aretiranje in internacija približno 30.000 judskih moških, ki so bili poslani v koncentracijska taborišča (med drugim Dachau, Buchenwald, Sachsenhausen);
- uničenje ali poškodovanje več sto sinagog (zgodovinski viri omenjajo približno 267 opečenih ali uničenih sinagog v Nemčiji in Avstriji) ter množično vandaliziranje judovskih verskih in pokopaliških objektov;
- obsežno izropavanje in požiganje judovskih podjetij ter trgovin – ocenjuje se, da je bilo uničenih ali poškodovanih na tisoče judovskih lastnin (pogosto se navaja okoli 7.000–7.500 trgovin);
- finančna kazen judovski skupnosti: nacistična država je Judom naložila odškodninsko obremenitev (t. i. "Sühneleistung") in zaseg zavarovalnih izplačil.
Politične in družbene posledice
Kristalna noč je pomenila prelomnico v protijudovski politiki tretjega rajha. Pomenila je očitno državno podporo množičnemu nasilju, pospešila je »arizacijo« gospodarstva (odvzem judovskega premoženja in prenos v nemške roke) ter močno povečala pritisk, da Judje zapustijo državo. Hkrati je ta dogodek internacionalno razkril resnost nacistične politike, vendar so bile mednarodne reakcije omejene, vizumske omejitve in prevladujoča nestrpnost pa so mnogim Judom onemogočile hitro umikovanje.
Predzgodovina in primerjava
Podoben posamezen atentat je bil že februarja 1936, ko je judovski študent David Frankfurter streljal na sekretarja NSDAP Wilhelma Gustloffa. Takrat je bil odziv režima omejen — takrat NSDAP ni mogla izvesti večjih protijudovskih ukrepov zaradi mednarodne izpostavljenosti ob izvedbi poletnih olimpijskih igrah 1936 v Berlinu. Leta 1938 pa so razmere dopuščale obsežen, organiziran pogrom.
Spomin in zgodovinski pomen
Kristalna noč je pogosto v zgodovinopisju označena kot prvi množični korak k sistematični uničitvi evropskega judovstva. Postavila je temelje za nadaljnje zakonske in izvršilne ukrepe, ki so vrhunec dosegli v holokavstu. Danes je dogodek predmet številnih študij, spominskih prireditev in izobraževalnih programov, ki opozarjajo na nevarnost državnega sancioniranja sovraštva in nasilja nad manjšinami.
Opomba: V zgodovinskih virih se podrobnosti – natančna števila uničenih objektov, žrtev in potek ukazov – razlikujejo glede na vire in metodologije štetja; navedeni povzeti podatki temeljijo na uveljavljenih zgodovinskih ocenah.
Galerija fotografij
· 
Kristalna noč se je začela, ko je Herschel Grynzpan (zgoraj) ustrelil Ernsta vom Ratha
· 
Grynzpan je bil jezen, ker je Ernst vom Rath (zgoraj) dovolil deportacijo svoje družine
· 
Predvajanje medijev
Domači film z Dunaja, ki prikazuje, kako so bile uničene judovske trgovine
· 
Uničena sinagoga v Nemčiji
· 
Poljski Judje, ki so morali zapustiti svoje domove v Nemčiji, 1938
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je kristalna noč?
O: Kristalna noč (imenovana tudi Reichskristallnacht, Reichspogromnacht ali Noč razbitega stekla) je bil dvodnevni pogrom nad Judi v nacistični Nemčiji in delih Avstrije med 9. in 10. novembrom 1938.
V: Kako se je začel?
O: Začelo se je, ko je 17-letni Jud Herschel Grynszpan (včasih tudi Grünspan), ki je živel v Parizu, 7. novembra streljal na Ernsta Eduarda vom Ratha, ki je bil sekretar na nemškem veleposlaništvu v Parizu. Vom Rath je zaradi ran umrl 9. novembra.
V: Kakšen je bil Grynszpanov motiv?
O: Na sodnem zaslišanju leta 1942 je dejal, da je šlo za maščevanje, ker se je njegova družina morala vrniti v Zsbaszyn na Poljskem, čeprav so bili mlajši otroci rojeni v Nemčiji. Namesto veleposlanika je nameraval ustreliti sekretarja, vendar ga je zadel.
V: Kakšne so bile nekatere posledice kristalne noči?
O: Okoli 30 000 Judov je bilo premeščenih v koncentracijska taborišča, več kot 1 500 sinagog pa je bilo izropanih in delno uničenih. Prav tako so bila uničena skoraj vsa judovska pokopališča v Nemčiji in Avstriji. To je pomenilo prehod od diskriminacije Judov k njihovemu aktivnemu preganjanju in deportaciji.
V: Ali je bil pred Kristalno nočjo kakšen podoben dogodek?
O: Da, podoben dogodek se je zgodil februarja 1936, ko je judovski študent David Frankfurter streljal na sekretarja NSDAP Wilhelma Gustloffa, vendar ni bilo skoraj nobenih posledic, saj takrat niso mogli ukrepati zaradi poletnih olimpijskih iger 1936, ki so potekale v Berlinu.
V: Kako so nacisti ta dogodek uporabili kot izgovor?
O: Nacisti so ta dogodek uporabili kot izgovor za zaseg judovskega premoženja.
Iskati