Sveti sedež: vloga, pomen in zgodovina papeža in rimske kurije
Poglobljen vodnik po Svetem sedežu: vloga, pomen in zgodovina papeža ter rimske kurije — nastanek, apostolska zaporedja in sodobne funkcije.
Sveti sedež (latinsko Sancta Sedes, "sveti sedež") je urad rimskega škofa, to je papeža. Izraz Sveti sedež pomeni tudi papeža in rimsko kurijo, osrednjo vlado Rimskokatoliške cerkve.
Vsak škofijski sedež velja za svetega in Vzhodna pravoslavna cerkev stalno uporablja pridevnik "sveti" ali "sveti" (ἱερά) za vse svoje sedeže, vendar "Sveti sedež" (definitivna ednina) običajno pomeni rimski sedež, ki se imenuje tudi "apostolski sedež". Čeprav se "apostolski sedež" lahko nanaša na kateri koli sedež, ki ga je ustanovil kateri koli od apostolov, se izraz v tem primeru uporablja za sedež škofa, ki velja za naslednika poglavarja apostolov, svetega Petra.
Poleg Rima je nadškofijski sedež v Mainzu, ki je bil prav tako volilnega in primicijskega ranga, edini zahodni sedež, ki nosi naziv "Sveti sedež", čeprav je ta raba manj pogosta.
Vloga in pristojnosti Svetega sedeža
Sveti sedež je vrhovno versko in upravno središče Rimskokatoliške cerkve. Njegove glavne naloge vključujejo:
- duhovno in cerkveno vodstvo: vodenje Cerkve po nauku, tumačenje dogme in skrbstvo za enotnost vernikov;
- imenovanje škofov in drugih cerkvenih dostojanstvenikov ter urejanje njihovega delovanja;
- priprava in izdaja cerkvenih zakonov in uredb, med njimi Codex Iuris Canonici (Kodeks kanoničnega prava);
- upravljanje sakramentov, cerkvenih postopkov (npr. postopki za razveljavitev poroke v Rimski roti) in oddajanje cerkvenih priznanji;
- koordinacija misijonov, izobraževanja, dobrodelnih in družbenih dejavnosti po svetu;
- diplomacija: Sveti sedež ima mednarodno pravno osebnost in vzdržuje diplomatske odnose z več kot 180 državami ter ima status opazovalca pri ZN;
- ekumenizem in medverski dialog: sodelovanje z drugimi krščanskimi denominacijami in veroizpovedmi pri iskanju medverskega soglasja in sodelovanja.
Rimska kurija
Rimska kurija je upravni aparat Svetega sedeža, ki svetemu očetu pomaga pri vodenju Cerkve. Sestavljajo jo različni dikasteriji, kongregacije, sveta in uradi, med njimi Secretariat of State (Sekretariat države), Kongregacija za nauk vere (prej Sveta of Holy Office), Kongregacija za škofe, Kongregacija za evangelizacijo narodov, Apostolska signatura in Rimska rota (vrhovna cerkvena sodišča). Kurija ureja notranja cerkvena vprašanja, pripravlja papinske okrožnice in koordinira delovanje škofij po svetu.
Pravna osebnost in odnos do države Vatikan
Sveti sedež je mednarodno priznan kot suverena pravna osebnost ločena od države Vatikan (Stato della Città del Vaticano). Vatikan, ustanovljen z Lateranskim sporazumom leta 1929, predstavlja ozemeljski in državno-pravni okvir, ki daje Svetemu sedežu fizično suverenost. Vendar pa so viri cerkvene oblasti in mednarodni odnosi del Svetega sedeža kot institucije, ne države Vatikan same. Sveti sedež izda lastne potne listine, kovance, znamke in ima svoje diplomatske misije.
Zgodovina
V izvoru se pojem navezuje na apostolsko tradicijo, zlasti nasledstvo svetega Petra kot prvega rimskega škofa. Skozi srednji vek je rimski škof razvil tako versko kot tudi svetovno moč; papeštvo je bilo v določenih obdobjih tudi politična moč (Papeške države). V 19. stoletju je izgubil večino svoje zemeljske oblasti, kar se je formalno uredilo z Lateranskim sporazumom leta 1929, ko je bil ustanovljen Vatikan kot neodvisna država. Kljub spremembam v temporalni oblasti je Sveti sedež ohranil svojo duhovno in moralno avtoriteto ter se razvil v pomembno mednarodno akterko na področju diplomacije in človekovih pravic.
Pomen v sodobnem svetu in izzivi
Danes Sveti sedež igra pomembno vlogo v mednarodni diplomaciji, humanitarnih vprašanjih, izobraževanju in etičnih razpravah (npr. o družini, življenju, miru in pravičnosti). Sooča pa se tudi z izzivi, kot so transparentnost upravljanja, finančna odgovornost, vprašanja spolnih zlorab in potreba po reformi nekaterih kurialnih struktur. Papeži 20. in 21. stoletja so večkrat napovedali in uvajali reforme, da bi Kurijo modernizirali in povečali odgovornost ter učinkovitost Svetega sedeža.
Opomba o rabi izraza
Sveti sedež se v splošnem uporablja za rimski sedež, kot je omenjeno zgoraj, v širšem zgodovinskem ali ekumenskem smislu pa je včasih uporabljen tudi za druge zelo pomembne sedeže. Vzhodne pravoslavne in nekatere druge krščanske tradicije pogosto uporabljajo izraz "sveti" za svoje sedeže, vendar izraz v ednini ("Sveti sedež") najpogosteje označuje posebej rimsko apostolsko oblast.
Povzetek: Sveti sedež je centralna institucija Rimskokatoliške cerkve, ki združuje versko vodstvo papeža in upravno delovanje rimske kurije. Kot starodavna in še vedno aktualna institucija ima pomembno vlogo v notranjem življenju Cerkve in v mednarodnih odnosih ter bogato zgodovino, ki sega do apostolskih časov.
Organizacija Svetega sedeža
Papež upravlja Cerkev prek rimske kurije. Rimsko kurijo sestavljajo državni sekretariat, devet kongregacij, trije tribunali, 11 papeških svetov in kompleks uradov, ki upravljajo cerkvene zadeve na najvišji ravni. Državni sekretariat pod vodstvom kardinala državnega tajnika vodi in usklajuje kurijo. Sedanji predsednik, kardinal Tarcisio Bertone, je enakovreden predsedniku vlade Svetega sedeža. Nadškof Dominique Mamberti, tajnik oddelka za odnose z državami pri Državnem tajništvu, deluje kot zunanji minister Svetega sedeža. Bertoneja in Mambertija je papež Benedikt XVI. septembra 2006 imenoval na svoji funkciji.
Med najbolj dejavnimi glavnimi kurialnimi ustanovami so Kongregacija za nauk vere, ki skrbi za cerkveni nauk, Kongregacija za škofe, ki usklajuje imenovanje škofov po vsem svetu, Kongregacija za evangelizacijo narodov, ki skrbi za vse misijonske dejavnosti, in Papeški svet za pravičnost in mir, ki skrbi za mednarodni mir in socialna vprašanja.
Mednarodne organizacije
Sveti sedež je še posebej dejaven v mednarodnih organizacijah in je član naslednjih skupin:
- Mednarodni svet za žita (IGC)
- Mednarodni odbor za vojaško medicino (ICMM)
- Mednarodna agencija za atomsko energijo (IAEA)
- Mednarodna telekomunikacijska zveza (ITU)
- Mednarodna telekomunikacijska satelitska organizacija (ITSO)
- Organizacija za prepoved kemičnega orožja (OPCW)
- Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE)
- Pripravljalna komisija za Organizacijo pogodbe o celoviti prepovedi poskusov (CTBTO)*
- Svetovna poštna zveza (UPU), Mednarodni inštitut za poenotenje zasebnega prava (UNIDROIT)
- Visoki komisariat Združenih narodov za begunce (UNHCR)
- Konferenca Združenih narodov o trgovini in razvoju (UNCTAD)
- Svetovna organizacija za intelektualno lastnino (WIPO)
- Opomba: Sveti sedež je leta 1971 objavil odločitev, da se bo pridružil Pogodbi o neširjenju jedrskega orožja, da bi "moralno podprl načela, ki so osnova same pogodbe".
Sveti sedež je tudi stalni opazovalec v naslednjih skupinah:
- Mednarodna organizacija za migracije (IOM)
- Mednarodna organizacija dela (ILO)
- Mednarodni sklad za razvoj kmetijstva (IFAD)
- Latinska unija (LU)
- Organizacija ameriških držav (OAS) v Washingtonu
- Organizacija afriške enotnosti (OAE)
- Združeni narodi*
- Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO)
- Program Združenih narodov za okolje (UNEP)
- Program Združenih narodov za nadzor drog (UNDCP)
- Center Združenih narodov za naselja (UNCHS)
- Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO)
- Svetovna turistična organizacija (WToO)
- Svetovna trgovinska organizacija (STO)
- Svetovna zdravstvena organizacija (WHO)
- Svetovni program za hrano (WFP)
- Opomba: Sveti sedež je stalni opazovalec v Združenih narodih, julija 2004 pa je pridobil vse pravice polnopravnega članstva, razen glasovalnih. Po besedah nadškofa Celestina Miglioreja, stalnega opazovalca Svetega sedeža, "nimamo glasovalne pravice, ker je to naša izbira". Dodal je, da Sveti sedež meni, da je njegov sedanji status "temeljni korak, ki ne zapira nobene poti za prihodnost. Sveti sedež ima zahteve, ki jih določa statut ZN, da bi bil država članica, in če bi v prihodnosti to želel postati, ga ta resolucija ne bi ovirala, da bi to zahteval."
Sveti sedež je neformalni opazovalec v naslednjih skupinah:
- Azijsko-afriški pravni posvetovalni odbor (AALCC)
- Mednarodna strategija za zmanjševanje nesreč (ISDR)
- Mednarodna pomorska organizacija (IMO)
- Mednarodna organizacija civilnega letalstva (ICAO)
- Odbor Združenih narodov za miroljubno uporabo vesolja (UNCOPUOS)
- Svetovna meteorološka organizacija v Ženevi (WMO)
Sveti sedež pošlje delegata v Arabsko ligo v Kairu. Je tudi častni gost parlamentarne skupščine Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi.
Sveti sedež in ne Vatikan vzdržuje diplomatske odnose z državami (na primer z Združenim kraljestvom) in sodeluje v mednarodnih organizacijah. Tuja veleposlaništva so akreditirana pri Svetem sedežu in ne v Vatikanu, Sveti sedež pa je tisti, ki sklepa pogodbe in konkordate z drugimi suverenimi subjekti. Po potrebi Sveti sedež sklene pogodbo v imenu mesta Vatikan.
V skladu z Lateransko pogodbo ima Sveti sedež eksteritorialno oblast nad 23 kraji v Rimu in petimi italijanskimi kraji zunaj Rima, vključno s papeško palačo v Castel Gandolfu. Enako pristojnost ima po mednarodnem pravu tudi apostolska nunciatura Svetega sedeža v tuji državi.
Sorodne strani
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je Sveti sedež?
O: Sveti sedež je urad rimskega škofa, ki je znan tudi kot papež.
V: Kaj pomeni izraz Sveti sedež?
O: Izraz Sveti sedež pomeni tudi papeža in rimsko kurijo, osrednjo vlado Rimskokatoliške cerkve.
V: Ali vsi škofijski sedeži veljajo za svete?
O: Da, vsak škofijski sedež velja za svetega.
V: Katera cerkev stalno uporablja pridevnik "sveti" ali "sveti" za vse svoje sedeže?
O: Vzhodna pravoslavna cerkev stalno uporablja pridevnik "sveti" ali "sveti" za vse svoje sedeže.
V: Kaj običajno pomeni "Sveti sedež"?
O: "Sveti sedež" običajno pomeni rimski sedež, ki se imenuje tudi apostolski sedež.
V: Kaj pomeni izraz "apostolski sedež"?
O: Izraz "apostolski sedež" se uporablja za sedež škofa, ki velja za naslednika poglavarja apostolov, svetega Petra.
V: Ali poleg Rima obstaja še kakšna druga zahodna prestolnica, ki nosi naziv "Sveti sedež"?
O: Da, poleg Rima je nadškofijski sedež v Mainzu, ki je imel tudi volilni in primat, edini zahodni sedež, ki nosi naziv "Sveti sedež", čeprav je ta raba manj pogosta.
Iskati