Visoki komisariat Združenih narodov za begunce (UNHCR) — definicija in vloga

Urad visokega komisarja Združenih narodov za begunce (UNHCR) je del Združenih narodov. Njegov namen je zaščititi in podpirati begunce, kadar jih vlade ali ZN zaprosijo za pomoč. UNHCR pomaga beguncem, da se prostovoljno vrnejo domov, se naselijo na lokalni ravni ali se preselijo v tretjo državo v skladu s Konvencijo o statusu beguncev in drugim mednarodnim pravom. Sedež agencije je v Ženevi v Švici. Je članica Razvojne skupine Združenih narodov, ki ji predseduje Program Združenih narodov za razvoj. UNHCR je prejel dve Nobelovi nagradi za mir, in sicer leta 1954 in 1981.

Kratek zgodovinski pregled: UNHCR je bil ustanovljen leta 1950 z nalogo začasne pomoči in zaščite po drugi svetovni vojni; prvotno je imel mandat za tri leta, ki pa se je kmalu podaljševal in razširil do trajne agencije s svetovnim dosegom. Visoki komisar vodi agencijo in ga imenuje Generalna skupščina ZN—v zadnjih letih (od 2016) to funkcijo opravlja Filippo Grandi.

Glavne naloge in pristojnosti:

• zaščita beguncev in iskalcev azila, vključno z zagotavljanjem pravne pomoči, statusne odločitve in dokumentacije;
• nudenje humanitarne pomoči v nujnih razmerah (hrana, zavetje, zdravstvena oskrba, higienski pripomočki);
• izvajanje programov za trajne rešitve: prostovoljna vrnitev, vključitev v gostujoče skupnosti (lokalna integracija) ali preselitev v tretje države (resettlement);
• preprečevanje in reševanje breznarodnosti z registracijo, pravno svetovanjem in sodelovanjem z državami pri dodeljevanju državljanstva;
• vodenje evidenc in statistike o prisilno razseljenih osebah, kar podpira načrtovanje pomoči in politične odločitve;
• sodelovanje z vladami, nevladnimi organizacijami, regionalnimi telesi in drugimi agencijami ZN ter zagovorništvo za politike, ki varujejo pravice razseljenih oseb.

Pravni okvir: UNHCR deluje predvsem na osnovi Konvencije o statusu beguncev iz leta 1951 in njenega Protokola iz leta 1967, pa tudi na podlagi širših instrumentov mednarodnega človekoljubnega in človekovrstnega prava. Agencija svetuje države pri uresničevanju njihovih obveznosti in pomaga pri oblikovanju zakonodaje in politik, ki zagotavljajo zaščito iskalcev azila in beguncev.

Na terenu: UNHCR upravlja kampove in centre za sprejem, izvaja registracijo beguncev, zagotavlja humanitarno pomoč in koordinira odzive ob izbruhu konfliktov ali naravnih nesreč. Agencija pogosto deluje v zelo zahtevnih okoliščinah: dostop je lahko omejen zaradi konfliktov, političnih ovir ali pomanjkanja sredstev.

Financiranje in partnerstva: UNHCR se financira večinoma z prostovoljnimi prispevki držav, regionalnih organizacij in zasebnih donatorjev. Zaradi odvisnosti od prostovoljnih sredstev so programi včasih ranljivi za pomanjkanje financiranja, še posebej pri dolgotrajnih krizah. UNHCR tesno sodeluje z nevladnimi organizacijami, lokalnimi skupnostmi, Mednarodno organizacijo za migracije (IOM) in drugimi partnerji.

Izzivi in prihodnji poudarki: med glavnimi izzivi so protracted (dolgotrajne) begunske krize, povečano število razseljenih zaradi konfliktov in podnebnih sprememb, naraščajoče nasprotovanje priselitvam v nekaterih državah ter kompleksnost zagotavljanja trajnih rešitev. UNHCR se osredotoča tudi na preventivo breznarodnosti, zaščito ranljivih skupin (otrok, žensk, LGBTI oseb), izobraževanje begunske mladine in vključevanje beguncev v lokalne trge dela.

Pomen: UNHCR ostaja ključni akter v globalnem sistemu za zaščito prisilno razseljenih oseb. Njegovo delo prispeva k izvajanju mednarodnih standardov, zagotavljanju humanitarne pomoči in iskanju trajnih rešitev za milijone ljudi, ki so zaradi vojn, preganjanja ali naravnih nesreč prisiljeni zapustiti svoje domove.

Išči po črki