Socialna demokracija
Socialna demokracija je vladni sistem, ki ima podobne vrednote kot socializem, vendar v kapitalističnem okviru. Ideologija, poimenovana po demokraciji, kjer imajo ljudje možnost odločanja o vladnih ukrepih, podpira konkurenčno gospodarstvo z denarjem, hkrati pa pomaga ljudem, katerih delo ni veliko plačano. Tako se ljudje lažje preživljajo v družbi, saj imajo večjo zaščito, če izgubijo službo. V socializmu je poudarek na enakih pravicah za vse, poleg tega pa je veliko državnega lastništva ali regulacije različnih panog, zaradi česar podjetja igrajo po vladnih pravilih. Ta način vladanja cenijo ljudje, ki živijo v državah, ki se morajo bolj kot druge boriti z mrazom, kot so severne nordijske države Švedska, Danska, Finska, Norveška in Islandija. Za ideološko gibanje se zanimajo tudi druge države, katerih sistemi ne delujejo na ta način, saj se je v državah, ki ga imajo, dobro obnesel.
Kljub splošnemu prepričanju, da je socialna demokracija načeloma socialistična, njene politike ohranjajo kapitalizem, zato socialisti pogosto ne marajo socialdemokratov. Socialdemokrati podpirajo keynesiansko ekonomijo, po kateri bi morala vlada posredovati in pomagati ljudem brez zaposlitve. V socialni demokraciji so podjetniki lastniki industrijskih panog, tako kot bi bili v standardnem kapitalističnem gospodarstvu. V socializmu so namesto njih lastniki delavci, kar je zelo različno.
Rdeča vrtnica, simbol socialne demokracije.
Praksa v primerjavi s teorijo
V praksi nobena politična teorija ne deluje na preprost način. Dober primer so Sovjetska zveza in njeni različni sateliti. Delavci niso imeli v pomembni lasti ne delovnega mesta ne stanovanja. Vsa oblast je bila skoncentrirana v rokah razmeroma majhnega števila ljudi na vrhu partije.
Prav tako kapitalistični sistemi niso bili brez pomoči za revne in pomoči potrebne. Dober primer je Anglija, kjer je bila pomoč za revne na voljo v vsaki župniji v deželi, dolgo pred tem, ko so obstajale državne socialne službe. Ta praksa je bila znana kot dobrodelnost. V Veliki Britaniji se je po začetku industrializacije razvil pomemben srednji razred. Zato ni prav, da bi o takšnih družbah razmišljali le kot o družbah lastnikov in delavcev ali bogatih in revnih.
Socialni demokrati so razdeljeni glede tega, kako vidijo svojo teorijo. Izrazi, kot sta "tržni socializem" in "tretja pot", so prizadevanja, da bi ponovno premislili, kaj socialna demokracija pomeni danes.
Sorodne strani
- Socialistična internacionala
- Država blaginje
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je socialna demokracija?
O: Socialna demokracija je vladni sistem, ki ima podobne vrednote kot socializem, vendar v kapitalističnem okviru.
V: Po čem je poimenovana ta ideologija?
O: Ideologija je poimenovana po demokraciji, kjer imajo ljudje možnost odločati o vladnih ukrepih.
V: Kaj je glavni cilj socializma?
O: Glavni cilj socializma so enake pravice za vse.
V: Katere države cenijo socialdemokratski način vladanja?
O: Države, kot so Švedska, Danska, Finska, Norveška in Islandija, cenijo socialdemokratski način vladanja.
V: Ali je socialna demokracija po načelu socialistična?
O: Kljub splošnemu prepričanju, da je socialna demokracija načeloma socialistična, njena politika ohranja kapitalizem.
V: Kaj podpirajo socialni demokrati?
O: Socialni demokrati podpirajo keynesiansko ekonomijo, v kateri bi morala vlada posredovati in pomagati ljudem brez dela.
V: Kdo ima v socialni demokraciji v lasti industrijo?
O: V socialni demokraciji so podjetniki lastniki industrije, tako kot v standardnem kapitalističnem gospodarstvu.
