Bošnjaki: izvor, vera, jezik in svetovna diaspora

Bošnjaki (Bošnjaci/Бошњаци, ženski spol: Bošnjakinja/Бошњакиња) so južnoslovanski narod in etnična skupina, katerih zgodovinski izvor je v območju stare Bosne, ki je danes Bosna in Hercegovina, čeprav jih živi veliko tudi med sorodnimi balkanskimi populacijami, zlasti v Srbiji, Črni gori in Hrvaški. Izvirajo predvsem iz srednjeveških Bosancev ali Bošnjakov, torej slovanskih skupnosti, ki so živele na tistem ozemlju. Srednjeveški Bošnjaki oziroma Bosanci (v virih včasih imenovani "dobri Bosanci" ali podobno) so prakticirali različne vere – del prebivalstva je pripadal bosanski cerkvi, nekateri so bili katoličani ali pravoslavci –, vendar so vsi govorili soroden južnoslovanski jezik. Islam je postal prevladujoča vera šele po osvojenju območja v času Osmanskega cesarstva, kar je močno vplivalo na versko in kulturno podobo bošnjaškega ljudstva.

Jezik in pisava

Danes večina Bošnjakov govori bosanski jezik, ki je del južnoslovanske jezikovne skupine in je v veliki meri vzajemno razumljiv s hrvaščino in srbščino. V pisavi se bošnjaški jezik uporablja predvsem z latinico, nekaj uporabnikov pa še vedno uporablja cirilico ali oboje, odvisno od zgodovinskih, regionalnih in osebnih dejavnikov. Poleg standardnega jezika obstajajo tudi narečne razlike, ki odražajo bogato jezikovno dediščino regije.

Vera in identiteta

Večina sodobnih Bošnjakov je muslimanov, vendar med njimi najdemo tudi agnostike, ateiste in pripadnike drugih veroizpovedi. Verska pripadnost je pomemben, a ne edini element bošnjaške identitete; etnična in kulturna identiteta vključujeta skupne zgodovinske izkušnje, jezik, običaje ter folkloro. Zato se Bošnjaki pogosto navdihujejo tako iz evropskih kot islamskih kulturnih tokov, kar se kaže v arhitekturi, glasbi, kuhinji in praznovanjih.

Ime, etnonim in raba pojmov

Oxfordski slovar angleškega jezika navaja, da je etnonim Bošnjak v angleščini prvič uporabil britanski diplomat in zgodovinar Paul Rycaut leta 1680, zapisal pa ga je kot Bosnack, z namenom, da bi zvenel podobno kot poklasična latinska beseda Bosniacus (verjetno prej kot leta 1682), francoska oblika Bosniaque (1695 ali prej) ali nemška Bosniak (1737 ali prej). Etnonim poimenuje skupino ljudi glede na skupen izvor, jezik ali kulturo. V Penny Cyclopaedia (V. 231/1, 1836) se pojavi sodobnejši zapis:

"Prebivalci Bosne so Bošnjaki, rasa sklavonskega porekla."

V slovanskih jezikih se pogosto uporablja pripona -ak za tvorbo imen moškega spola (na primer Poljaki (Polak), prebivalci Slovaške Slovaki (Slovák)), zato je oblikovanje Bošnjak v slovanskem kontekstu logično in je sorodno besedi Bosanec (angleško "a native of Bosnia").

V angleško govorečem okolju se pogosto uporablja izraz bosanski muslimani, ko je mišljena skupina Bošnjakov, a to ni povsem natančno, ker vsi Bošnjaki niso muslimani. V času razpada Jugoslavije in v sodobni politični rabi so se začeli uveljavljati izrazi Bošnjaki namesto etničnonazivnega Muslimani, saj je slednji izrazil predvsem versko, ne pa nujno etnično pripadnost. Izraz Bošnjaki se v širšem pomenu uporablja tudi za vse prebivalce Bosne in Hercegovine, zato je v kontekstu etnične skupine treba biti natančen.

Demografija, zgodovina nasilja in diaspora

Nekaj milijonov Bošnjakov živi na Balkanu, vključno z znatnimi skupnostmi znotraj Bosne in Hercegovine ter v sosednjih državah. Približno milijon ali več Bošnjakov živi tudi v drugih delih sveta. Etnično čiščenje in genocid med drugo svetovno vojno (1939–1945) ter med vojno v Bosni (1992–1995) sta povzročila veliko žrtev med Bošnjaki in prisilna preseljevanja; mnogi so zapustili svoja domovska območja. Posledično je nastala razpršena bošnjaška diaspora, z velikimi skupnostmi v številnih državah, med drugim v Avstriji (bosanski Avstrijci), Nemčiji, Avstraliji (bosanski Avstralci), Švedski, Turčiji, Kanadi in Združenih državah. Diaspora ohranja vezi s kulturnimi in verskimi navadami ter igra pomembno vlogo v gospodarskih in družbenih povezavah s porajajočo se domovino.

Kulturna dediščina in sodobna prisotnost

Bošnjaška kultura je rezultat stoletij stikov med vzhodnimi in zahodnimi vplivi. To se odraža v arhitekturi (mešanje otomanskih in srednjeevropskih slogov), v glasbeni in literarni tradiciji, v bogati kulinariki ter v obredih in običajih, ki združujejo islamske, balkanske in evropske elemente. V sodobnem času so Bošnjaki prisotni v politiki, akademskem svetu, umetnosti in gospodarstvu tako v regiji kot v državah diaspor.

Skupaj ta zgodovina, jezik, vera in migracije tvorijo kompleksno, večplastno identiteto Bošnjakov kot enega izmed pomembnih narodov jugovzhodne Evrope.

Vprašanja in odgovori

V: Katera je etnična skupina Bošnjakov?

V: Od kod prihaja večina Bošnjakov?

V: Kakšen jezik govorijo sodobni Bošnjaki?

V: Katere religije prakticirajo sodobni Bošnjaki?

V: Kdaj je bil v angleščini prvič uporabljen izraz "Bosniak"?

V: Koliko ljudi sestavlja svetovno populacijo Bošnjakov?

Išči po črki