Ruanda

Ruanda je afriška država. Leži v bližini Burundija, Konga-Kinšase, Ugande in Tanzanije. Uradni jezik je kinyarwanda. Danes je znana predvsem po tem, da se je v njej zgodil najučinkovitejši genocid v zgodovini.

Zgodovina

Kolonializem

Med bojem za Afriko je Belgija osvojila Ruando. Belgijci so nato Ruandčane začeli deliti v skupine: Bahutu in Batutsi. Belgijci so za abatutsi izbrali ljudi, ki so bili po njihovem mnenju videti bolj evropski. Ostali so postali abahutuji. Belgijci so Ruandčanom rekli, da so Batutsiji boljši od Bahutujev. Batutsijem so dovolili, da vladajo nad Bahutuji.

Po osamosvojitvi

1. julija 1962 je Ruanda postala neodvisna in Bahutu je dobil oblast. Zato so se pogosto pojavljale čistke proti Tutsijem. Številni abatutsi so pobegnili v Ugando, kjer so ustanovili Ruandsko domoljubno fronto (RPF), ki je leta 1990 poskušala napasti Ruando.

Genocid nad Tutsiji

V noči na 6. april 1994 je bilo sestreljeno letalo diktatorja Juvénala Habyarimane, vendar še vedno ni jasno, kdo je to storil. V pol ure so bile po vsej prestolnici Kigali vidne cestne blokade, ki so jih sestavljale milice Interahamwe. Začel se je genocid nad Tutsiji. Trajal je približno 100 dni, v njem pa je umrlo več kot milijon (1 000 000) Tutsijev in zmernih Hutujcev. Glavno uporabljeno orožje je bila mačeta ali umupanga. Druge države pobijanju niso posvečale posebne pozornosti. RPF je 2. julija 1994 zavzela Kigali. Druge države so pustile Ruandčane, da sami rešijo svoje težave, saj jim je bilo vseeno.

Pokrajine

V Ruandi je pet provinc. To so severna provinca, južna provinca, vzhodna provinca, zahodna provinca in mesto Kigali v središču.

Okrožja

To je seznam okrožij v Ruandi.

  • Huye
  • Nyamagabe
  • Nyaruguru
  • Gisagara
  • Nyanza
  • Ruhango
  • Musanze
  • Gicumbi
  • Rulindo
  • Gakenke
  • Rusizi
  • Nyamasheke
  • Karongi
  • Rubavu
  • Rutsiro
  • Nyabihu
  • Bugesera
  • Rwamagana
  • Gatsibo
  • Kirehe
  • Nyagatare
  • Ngoma
  • Kicukiro
  • Gasabo
  • Nyarugenge

Geografija

Ruanda je s 26.338 kvadratnimi kilometri 149. največja država na svetu. Celotna država leži na visoki nadmorski višini. Najnižja točka je reka Rusizi na 950 metrih nadmorske višine. Ruanda leži v osrednji/vzhodni Afriki. Na zahodu meji na Demokratično republiko Kongo, na severu na Ugando, na vzhodu na Tanzanijo in na jugu na Burundi. Leži nekaj stopinj južno od ekvatorja in nima dostopa do morja. Glavno mesto Ruande je Kigali, ki leži blizu središča Ruande.

Najdaljša reka v državi je Nyabarongo. Nyabarongo-Kagera se na koncu izliva v Viktorijino jezero. Ruanda ima veliko jezer, največje je jezero Kivu. Je eno od dvajsetih najglobljih jezer na svetu. Druga večja jezera so Burera, Ruhondo, Muhazi, Rweru in Ihema. Ihema je največje jezero v nizu jezer na vzhodnih ravninah narodnega parka Akagera.

V osrednji in zahodni Ruandi je veliko gora. Najvišji vrhovi so v verigi vulkanov Virunga na severozahodu. Med njimi je tudi gora Karisimbi, najvišja točka Ruande, ki meri 4.507 metrov (14.787 čevljev). Središče države je večinoma gričevnato. Na vzhodnem obmejnem območju so savane, ravnice in močvirja.

Ruanda ima zmerno tropsko višinsko podnebje. Temperature so nižje od tistih, ki so značilne za ekvatorialne države. To je posledica visoke nadmorske višine. V Kigaliju v središču države je tipična dnevna temperatura med 12 °C in 27 °C. Temperature se med letom le malo spreminjajo. V letu sta dve deževni obdobji. Prvo traja od februarja do junija, drugo pa od septembra do decembra. Sledita dve sušni obdobji. Glavno je od junija do septembra, ko pogosto sploh ni dežja. Od decembra do februarja je krajše in manj hudo.

Reki Kagera in Ruvubu, del zgornjega dela NilaZoom
Reki Kagera in Ruvubu, del zgornjega dela Nila

Jezero in vulkan v gorovju VirungaZoom
Jezero in vulkan v gorovju Virunga

Biotska raznovrstnost

V prazgodovini so gorski gozdovi pokrivali tretjino ozemlja današnje Ruande. Naravno rastje je zdaj večinoma v treh narodnih parkih, v preostalem delu države pa je prisotno terasasto kmetijstvo. V Nyungwe, največjem preostalem gozdu, raste 200 vrst dreves ter orhideje in begonije. Rastlinstvo v narodnem parku Vulkani je večinoma bambusovo in močvirno, z majhnimi območji gozda. Akagera ima savanski ekosistem. Tu rastejo predvsem akacije. V Akageri je več redkih ali ogroženih rastlinskih vrst, med njimi Markhamia lutea in Eulophia guineensis.

Največja raznolikost velikih sesalcev je v treh narodnih parkih. V Akageri živijo tipične savanske živali, kot so žirafe in sloni, v vulkanskih pa živi približno tretjina svetovne populacije gorskih goril. V gozdu Nyungwe živi trinajst vrst primatov, vključno s šimpanzi in ruwenzorijskimi opicami kolobarji. Ruwenzorijski kolobarji se gibljejo v skupinah do 400 osebkov, kar je največja skupina med vsemi primati v Afriki.

V Ruandi je 670 vrst ptic. Obstaja razlika med vzhodom in zahodom. V gozdu Nyungwe na zahodu je zabeleženih 280 vrst. Med vrstami sta ruwenzorski turako in lepotni frankolin. V vzhodni Ruandi pa najdemo savanske ptice, kot je črnoglavi gonolek, in tiste, ki živijo v bližini močvirij in jezer, vključno s štorkljami in žerjavi.

Topisi v narodnem parku AkageraZoom
Topisi v narodnem parku Akagera

Sorodne strani


AlegsaOnline.com - 2020 / 2023 - License CC3