Ruanda – afriška država: zgodovina, kinyarwanda in genocid 1994

Ruanda: zgodovina, jezik kinyarwanda in grozljiv genocid 1994 — poglobljen vpogled v politiko, kulturo in dolgotrajne posledice tragedije.

Ruanda je afriška država. Leži v bližini Burundija, Konga-Kinšase, Ugande in Tanzanije. Uradni jezik je kinyarwanda. Danes je znana predvsem po tem, da se je v njej zgodil najučinkovitejši genocid v zgodovini.

Geografija in prebivalstvo

Ruanda je majhna, brezmorska država v osrednji Afriki, pogosto imenovana "dežela tisočerih gričev" zaradi izrazito hribovitega reliefa. Površina je približno 26.000 km². Glavno mesto je Kigali, ki je gospodarsko in upravno središče države. Število prebivalcev znaša okoli 13 milijonov (ocena se spreminja glede na najnovejše popise).

Večina prebivalstva pripada trem etničnim skupinam: Hutu, Tutsi in manjši del Twa (pigemske skupnosti). Etnčne delitve so v zgodovini države igrale pomembno vlogo, še posebej v 20. stoletju.

Jeziki

Glavni in splošno razumljiv jezik je kinyarwanda, ki ga govori velika večina prebivalcev in je osnovni medij vsakdanjega življenja, šolstva in lokalnih medijev. Poleg tega se v upravi in izobraževanju uporabljajo tudi druge svetovne in regionalne jezike (francoščina, angleščina in svahilij), glede na zgodovinske povezave in članstvo v regionalnih organizacijah.

Kratka zgodovina

Pred kolonialnim obdobjem so na območju današnje Ruande delovale lokalne monarhije in družbene strukture, v katerih so se oblikovale razlike med skupinami Hutu in Tutsi. V pozni 19. in zgodnji 20. vek so območje kolonizirale evropske sile: najprej Nemčija, po prvi svetovni vojni pa Belgija (pod Mandatom Društva narodov in kasneje kot zaupna ozemlja ZN). Belgijska oblast je uvedla birokratske in etnične politike (med drugim izdajo osebnih izkaznic s pripadnostjo skupini), kar je zaostrilo razlikovanje med skupinami.

Ruanda je postala neodvisna leta 1962. V obdobju po neodvisnosti je prišlo do političnih napetosti ter izmeničnih izbruhov nasilja, prisilnih migracij in diskriminacije, vse do najhujše krize leta 1994.

Genocid 1994

Aprila 1994 je izbruhla ena najhujših tragedij sodobne zgodovine. 6. aprila 1994 je bil ob zletu pobočja ubit predsednik Juvénal Habyarimana, ko je bila sestreljena njegova letala — dogodek, ki je sprožil obsežno in sistematično kampanjo nasilja. V približno sto dneh so oborožene milice, ekstremistične skupine (kot so bile Interahamwe) in nekateri delavci državnih struktur izvedli množične poboje.

Večina žrtev so bili Tutsi ter umirjeni Hutu, ki so se upirali nasilju ali so poskušali zaščititi sosede. Število mrtvih ocenjujejo v razponu od nekaj sto tisoč do okoli 800.000–1.000.000 ljudi; najpogosteje navajana ocena je približno 800.000 ubitih v treh mesecih.

Mednarodna skupnost ni pravočasno ukrepala; misija Združenih narodov (UNAMIR) je imela omejen mandat in sredstva, kar je preprečilo učinkovitejšo zaustavitev pokolov. Genocid se je končal, ko je Rwandan Patriotic Front (RPF), vodena s Paulom Kagamejem, prevzela nadzor julija 1994.

Pravičnost, spomin in sprava

Po koncu nasilja so sledili poskusi pravnega in družbenega soočanja z genocidom. Mednarodno je bil vzpostavljen Mednarodni kazenski tribunal za Ruando (ICTR) v Arushi za preganjanje odgovornih na višji ravni. V državi so bile ustanovljene tudi tradicionalne in posebne sodiščne oblike, znane kot gacaca, ki so obravnavale večino primerov nizke in srednje resnosti.

Ruanda ima številne spominske kraje in muzeje, posvečene žrtvam genocida; vsako leto se 7. aprila obeležuje dan spomina. Hkrati potekajo napori za spravo, socialno obnovo in izobraževanje o preteklosti, čeprav so politike sprave in vodenja države tudi predmet kritik glede svobode govora in politične pluralnosti.

Gospodarstvo, narava in turizem

Gospodarstvo Ruande temelji predvsem na kmetijstvu (živilska pridelava ter izvozne kulture, kot sta kava in čaj). Država si prizadeva za modernizacijo gospodarstva, investicije v infrastrukturo, tehnologijo in turizem. Pomemben vir prihodkov je ekoturizem, predvsem obisk narodnih parkov z gorilami v gorah (npr. Volcanoes National Park), ki privablja tuje obiskovalce.

Ruanda je znana po bogati biotski raznovrstnosti, varstvu naravnega okolja in projekti za obnovo zemljišč. Zaradi lege v višjih nadmorskih višinah ima zmerno tropsko podnebje z izrazitimi deževnimi obdobji in suhimi obdobji.

Sodobno stanje

Od konca 90. let in še posebej v obdobju pod vodstvom Paula Kagameja je Ruanda zabeležila hitro gospodarsko rast, izboljšanje javnega zdravja, zmanjšanje revščine v določenih kazalnikih in več vlaganj v izobraževanje ter tehnologijo. Hkrati pa opozicija in mednarodne organizacije opozarjajo na omejitve političnih svoboščin, zatiranje nasprotnikov in nadzor nad mediji.

Ruanda ostaja država z zapleteno preteklostjo in z ambicijami po stabilnosti, gospodarskem razvoju in regionalnem sodelovanju. Razumevanje njenih izzivov vključuje tako spoštovanje žrtev in spomina na genocid kot tudi kritično spremljanje sodobnih političnih trendov.

Geografija

Ruanda je s 26.338 kvadratnimi kilometri 149. največja država na svetu. Celotna država leži na visoki nadmorski višini. Najnižja točka je reka Rusizi na 950 metrih nadmorske višine. Ruanda leži v osrednji/vzhodni Afriki. Na zahodu meji na Demokratično republiko Kongo, na severu na Ugando, na vzhodu na Tanzanijo in na jugu na Burundi. Leži nekaj stopinj južno od ekvatorja in nima dostopa do morja. Glavno mesto Ruande je Kigali, ki leži blizu središča Ruande.

Najdaljša reka v državi je Nyabarongo. Nyabarongo-Kagera se na koncu izliva v Viktorijino jezero. Ruanda ima veliko jezer, največje je jezero Kivu. Je eno od dvajsetih najglobljih jezer na svetu. Druga večja jezera so Burera, Ruhondo, Muhazi, Rweru in Ihema. Ihema je največje jezero v nizu jezer na vzhodnih ravninah narodnega parka Akagera.

V osrednji in zahodni Ruandi je veliko gora. Najvišji vrhovi so v verigi vulkanov Virunga na severozahodu. Med njimi je tudi gora Karisimbi, najvišja točka Ruande, ki meri 4.507 metrov (14.787 čevljev). Središče države je večinoma gričevnato. Na vzhodnem obmejnem območju so savane, ravnice in močvirja.

Ruanda ima zmerno tropsko višinsko podnebje. Temperature so nižje od tistih, ki so značilne za ekvatorialne države. To je posledica visoke nadmorske višine. V Kigaliju v središču države je tipična dnevna temperatura med 12 °C in 27 °C. Temperature se med letom le malo spreminjajo. V letu sta dve deževni obdobji. Prvo traja od februarja do junija, drugo pa od septembra do decembra. Sledita dve sušni obdobji. Glavno je od junija do septembra, ko pogosto sploh ni dežja. Od decembra do februarja je krajše in manj hudo.

Reki Kagera in Ruvubu, del zgornjega dela Nila


Jezero in vulkan v gorovju Virunga

Biotska raznovrstnost

V prazgodovini so gorski gozdovi pokrivali tretjino ozemlja današnje Ruande. Naravno rastje je zdaj večinoma v treh narodnih parkih, v preostalem delu države pa je prisotno terasasto kmetijstvo. V Nyungwe, največjem preostalem gozdu, raste 200 vrst dreves ter orhideje in begonije. Rastlinstvo v narodnem parku Vulkani je večinoma bambusovo in močvirno, z majhnimi območji gozda. Akagera ima savanski ekosistem. Tu rastejo predvsem akacije. V Akageri je več redkih ali ogroženih rastlinskih vrst, med njimi Markhamia lutea in Eulophia guineensis.

Največja raznolikost velikih sesalcev je v treh narodnih parkih. V Akageri živijo tipične savanske živali, kot so žirafe in sloni, v vulkanskih pa živi približno tretjina svetovne populacije gorskih goril. V gozdu Nyungwe živi trinajst vrst primatov, vključno s šimpanzi in ruwenzorijskimi opicami kolobarji. Ruwenzorijski kolobarji se gibljejo v skupinah do 400 osebkov, kar je največja skupina med vsemi primati v Afriki.

V Ruandi je 670 vrst ptic. Obstaja razlika med vzhodom in zahodom. V gozdu Nyungwe na zahodu je zabeleženih 280 vrst. Med vrstami sta ruwenzorski turako in lepotni frankolin. V vzhodni Ruandi pa najdemo savanske ptice, kot je črnoglavi gonolek, in tiste, ki živijo v bližini močvirij in jezer, vključno s štorkljami in žerjavi.

Topisi v narodnem parku Akagera

Išči po črki