Žerjav (ptica): opis, 15 vrst, razširjenost in ogroženost
Žerjav je vrsta visokih ptic brodolomk iz družine žerjavov (red žerjavov). Obstaja 15 vrst v 4 rodovih. Najvišji je sarusov žerjav (Grus antigone), ki lahko zraste do višine 1,8 m,
Žerjavi so zelo podobni čapljam, vendar so običajno večji, imajo delno golo glavo in težji kljun. Ko letijo, imajo dolg vrat iztegnjen naprej, noge pa se vlečejo zadaj.
Prvi fosili žerjavov so bili odkriti v Severni Ameriki. Žive oblike živijo povsod po svetu, razen na Antarktiki in v Južni Ameriki. Številne populacije so ogrožene zaradi lova in uničevanja habitatov.
Opis
Žerjavi so velike, visokorasle ptice z dolgimi nogami in dolgim vratom. Njihova telesna višina se med vrstami zelo razlikuje — od približno 1 m pri manjših vrstah do skoraj 1,8 m pri največjih. Pernata obleka je običajno v odtenkih sive, bele, črne in rjave, pri nekaterih vrstah pa so prisotni tudi kontrastni barvni znaki (npr. rdeča ali zlata področja na glavi). Mnogi žerjavi imajo na glavi obnašanje z gole kože ali okrasnimi pereskami.
Glavne telesne značilnosti:
Vrste in raznolikost
V družini je skupno 15 priznanih vrst v štirih rodovih. Med bolje poznanimi vrstami so na primer:
- sarusov žerjav (sarusov žerjav) — ena največjih vrst;
- peščeni (sandhill) žerjav;
- ameriški whooping žerjav (whooping crane);
- rdečeglavi oziroma red-crowned žerjav;
- črno-vratni (black-necked) in siv (common) žerjav;
- kronasti žerjavi (crowned cranes) — manjši rod s pisano krono na glavi.
Vsaka vrsta ima svoje ekološke navade in razširjenost; nekatere so selivke, druge pa ostanejo na stalnem območju skozi vse leto.
Razširjenost in habitat
Žerjavi so razširjeni skoraj po vsem svetu. Prvi fosilni dokazi so bili najdeni v Severni Ameriki, sodobne vrste pa naseljujejo Evrazijo, Afriko, Severno in Srednjo Ameriko ter Avstralijo. Ne najdemo jih samo na Antarktiki in v Južni Ameriki.
Tipični habitate predstavljajo mokrišča, plitvine, poplavljena travišča, rečni robovi in deloma tudi odprta polja. Nekatere vrste so specializirane za močno vlažna območja, druge pa uspevajo tudi na suhih travnatih habitatih ali poljih.
Življenjski slog, prehrana in razmnoževanje
Žerjavi so običajno omnivori — jedo rastlinske dele (korenine, semena, trave), vodne rastline, žuželke, mehkega rakasti, ribe in majhne vretenčarje. Hrano iščejo peš, s kljunom pretipajo dno ali trgajo rastlinski material.
Večina žerjavov je monogamna vsaj za sezono, pogosto za več let. Parjenje spremljajo kompleksni plesni rituali, ki vključujejo skoke, razprte peruti, kljunjenje in zvoke; ti rituali krepijo parovno vez. Gnezda so običajno velika gomila rastlinskega materiala na plitvi vodi ali ob vodi, gnezdo gradita oba starša. V zalegi so praviloma 1–3 jajca; mladi so prezocialni (od prvega dne lahko hodijo in sledijo staršem), a potrebujejo dolgotrajno nego.
Grožnje in varstvo
Številne populacije so ogrožene zaradi lova in uničevanja habitatov, še posebej krčenja mokrišč zaradi kmetijstva, izsuševanja ter urbanizacije. Dodatne grožnje vključujejo trke s premičnimi oviro (npr. daljnovodi), onesnaženje in motnje med gnezdenjem. Spremembe podnebja lahko vplivajo na razpoložljivost gnezditvenih in prezimovališč.
Varstveni ukrepi, ki pomagajo ohraniti žerjave, so:
Pomen in zanimivosti
Žerjavi so kulturno pomembni v mnogih regijah: so simboli dolgoživosti, zvestobe in plodnosti v različnih mitologijah in ljudskih pripovedkah. Njihovi plesni obredi so med najbolj opaznimi vedenji pri pticah in so priljubljen predmet naravoslovnih opazovanj in fotografije.
Čeprav so nekatere vrste še vedno pogoste, zahteva dolgoročno ohranitev žerjavov celovite ukrepe za zaščito njihovih gnezdišč in prezimovališč ter zmanjšanje neposrednih groženj. Ohranjanje mokrišč in trajnostno upravljanje kmetijskih območij bosta ključna za prihodnost teh velikih in značilnih ptic.
Gola površina kože na obrazu peščenega žerjava. Ko je ptica razburjena, lahko spremeni barvo ali celo poveča površino.
Bor, sliva in žerjavi, 1759 n. št., avtor Shen Quan (1682-1760): viseči zvitek, tuš in barva na svilo. Palačni muzej, Peking
Opis
Žerjavi so visoke ptice z dolgimi nogami. Običajno so rjave, bele ali sive barve. Obstaja več kot 15 vrst žerjavov. Na videz so precej podobni čapljam. Ameriški žerjav (Grus americana) je najvišja ameriška ptica. Odrasli osebki so visoki 5 čevljev in imajo razpon kril do 7 čevljev.
Življenje
Žerjavi so vsejedi. Prehranjujejo se s številnimi vrstami rastlin, plazilci, majhnimi sesalci in drugimi pticami. Povprečna življenjska doba žerjava je od 20 do 25 let. Žerjavi so zelo družabne ptice, ki živijo v velikih jatah. Nekatere vrste žerjavov veljajo v Aziji, zlasti na Japonskem, za svete.
Razmnoževanje
Žerjavi običajno gradijo gnezda na močvirnatih območjih in znesejo po dve jajci naenkrat. Žerjavi lahko ustvarjajo zvoke, ki se slišijo od daleč. Žerjavi ob parjenju plešejo posebne plese, ki vključujejo hitre korake, visoke skoke, raztezanje in poklone. Piščanci žerjava rastejo zelo hitro in pri dveh do štirih mesecih se jim razvijejo peresa za letenje. Žerjavi so zelo glasni. Uporabljajo več različnih vrst klicev. Sporazumevajo se tudi s telesom.
Vedenje
Vsi žerjavi se znajo dobro braniti. Večinoma so precej veliki, nasprotnika pa kljujejo, brcajo in udarjajo s krili. So teritorialni in samci se v času parjenja borijo še bolj silovito kot običajno. Oskrbniki v živalskih vrtovih se pred napadi žerjavov ščitijo z akrilnimi ščiti.
Evolucija
Žerjavi so starodavna vrsta brodljivih ptic. Njihovi prvi gotovi fosili segajo v eocensko dobo.Njihovi najbližji sorodniki so repati (družina Rallidae) iz reda Gruiformes. Večina drugih skupin iz reda Gruiformes so ptice, ki ne letijo. Ti so živeli v gozdovih in so pustili malo ali nič fosilnih ostankov.
Ogroženi
Žerjave najbolj ogrožata lov in uničevanje habitata. Žerjavi potrebujejo velike habitate. Vsi žerjavi so zaščiteni z mednarodnim sporazumom.
Sorodne strani
- Grus
- Črnočeli žerjav
- Navadni žerjav
- Sivi žerjav
- Rdeči žerjav
- Peščeni žerjav
- Sarusov žerjav
- Sibirski žerjav
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je žerjav?
O: Žerjav je vrsta visokih ptic brodilk.
V: Koliko je vrst žerjavov?
O: Obstaja 15 vrst žerjavov.
V: Katera je najvišja vrsta žerjava?
O: Najvišja vrsta žerjava je sarus, ki lahko zraste do višine 1,8 metra.
V: V čem se žerjavi razlikujejo od čapelj?
O: Žerjavi so običajno večji od čapelj, imajo delno golo glavo in težji kljun.
V: Kako je videti žerjav, ko leti?
O: Ko žerjav leti, je njegov dolg vrat iztegnjen spredaj, noge pa se vlečejo zadaj.
V: Kje so odkrili prve fosile žerjavov?
O: Prvi fosili žerjavov so bili odkriti v Severni Ameriki.
V: Kje najdemo žive oblike žerjavov?
O: Žive oblike žerjavov najdemo po vsem svetu, razen na Antarktiki in v Južni Ameriki.
