Žerjav je vrsta visokih ptic brodolomk iz družine žerjavov (red žerjavov). Obstaja 15 vrst v 4 rodovih. Najvišji je sarusov žerjav (Grus antigone), ki lahko zraste do višine 1,8 m,

Žerjavi so zelo podobni čapljam, vendar so običajno večji, imajo delno golo glavo in težji kljun. Ko letijo, imajo dolg vrat iztegnjen naprej, noge pa se vlečejo zadaj.

Prvi fosili žerjavov so bili odkriti v Severni Ameriki. Žive oblike živijo povsod po svetu, razen na Antarktiki in v Južni Ameriki. Številne populacije so ogrožene zaradi lova in uničevanja habitatov.

Opis

Žerjavi so velike, visokorasle ptice z dolgimi nogami in dolgim vratom. Njihova telesna višina se med vrstami zelo razlikuje — od približno 1 m pri manjših vrstah do skoraj 1,8 m pri največjih. Pernata obleka je običajno v odtenkih sive, bele, črne in rjave, pri nekaterih vrstah pa so prisotni tudi kontrastni barvni znaki (npr. rdeča ali zlata področja na glavi). Mnogi žerjavi imajo na glavi obnašanje z gole kože ali okrasnimi pereskami.

Glavne telesne značilnosti:

  • Dolgi vrat in noge: prilagoditev za iskanje hrane v plitvi vodi in travi.
  • Kljun: močan in raven, primeren za grabljenje rastlinskih delov, žuželk in manjših vretenčarjev.
  • Let: tipično z iztegnjenim vratom in z nogami, ki se vlečejo daleč za trupom.
  • Glas: glasno trobentenje (trumpeting), značilno za žerjave, ki ga uporabljata tako samca kot samica za povezovanje para in opozarjanje.

    • Vrste in raznolikost

    V družini je skupno 15 priznanih vrst v štirih rodovih. Med bolje poznanimi vrstami so na primer:

    • sarusov žerjav (sarusov žerjav) — ena največjih vrst;
    • peščeni (sandhill) žerjav;
    • ameriški whooping žerjav (whooping crane);
    • rdečeglavi oziroma red-crowned žerjav;
    • črno-vratni (black-necked) in siv (common) žerjav;
    • kronasti žerjavi (crowned cranes) — manjši rod s pisano krono na glavi.

    Vsaka vrsta ima svoje ekološke navade in razširjenost; nekatere so selivke, druge pa ostanejo na stalnem območju skozi vse leto.

    Razširjenost in habitat

    Žerjavi so razširjeni skoraj po vsem svetu. Prvi fosilni dokazi so bili najdeni v Severni Ameriki, sodobne vrste pa naseljujejo Evrazijo, Afriko, Severno in Srednjo Ameriko ter Avstralijo. Ne najdemo jih samo na Antarktiki in v Južni Ameriki.

    Tipični habitate predstavljajo mokrišča, plitvine, poplavljena travišča, rečni robovi in deloma tudi odprta polja. Nekatere vrste so specializirane za močno vlažna območja, druge pa uspevajo tudi na suhih travnatih habitatih ali poljih.

    Življenjski slog, prehrana in razmnoževanje

    Žerjavi so običajno omnivori — jedo rastlinske dele (korenine, semena, trave), vodne rastline, žuželke, mehkega rakasti, ribe in majhne vretenčarje. Hrano iščejo peš, s kljunom pretipajo dno ali trgajo rastlinski material.

    Večina žerjavov je monogamna vsaj za sezono, pogosto za več let. Parjenje spremljajo kompleksni plesni rituali, ki vključujejo skoke, razprte peruti, kljunjenje in zvoke; ti rituali krepijo parovno vez. Gnezda so običajno velika gomila rastlinskega materiala na plitvi vodi ali ob vodi, gnezdo gradita oba starša. V zalegi so praviloma 1–3 jajca; mladi so prezocialni (od prvega dne lahko hodijo in sledijo staršem), a potrebujejo dolgotrajno nego.

    Grožnje in varstvo

    Številne populacije so ogrožene zaradi lova in uničevanja habitatov, še posebej krčenja mokrišč zaradi kmetijstva, izsuševanja ter urbanizacije. Dodatne grožnje vključujejo trke s premičnimi oviro (npr. daljnovodi), onesnaženje in motnje med gnezdenjem. Spremembe podnebja lahko vplivajo na razpoložljivost gnezditvenih in prezimovališč.

    Varstveni ukrepi, ki pomagajo ohraniti žerjave, so:

  • ohranjanje in obnova mokrišč in poplavnih območij;
    • označevanje in preusmeritev daljnovodov na pomembnih selitvenih poteh;
  • zakonska zaščita in prepoved nadlegovanja gnezdečih parov;
  • konzervacijski programi, vključno s spremljanjem populacij, reintrodukcijami in vzrejo v ujetništvu tam, kjer so vrste zelo ogrožene;
  • mednarodno sodelovanje (npr. sporazumi o selivkah) za zaščito selitvenih poteh in prezimovališč.

    • Pomen in zanimivosti

    Žerjavi so kulturno pomembni v mnogih regijah: so simboli dolgoživosti, zvestobe in plodnosti v različnih mitologijah in ljudskih pripovedkah. Njihovi plesni obredi so med najbolj opaznimi vedenji pri pticah in so priljubljen predmet naravoslovnih opazovanj in fotografije.

    Čeprav so nekatere vrste še vedno pogoste, zahteva dolgoročno ohranitev žerjavov celovite ukrepe za zaščito njihovih gnezdišč in prezimovališč ter zmanjšanje neposrednih groženj. Ohranjanje mokrišč in trajnostno upravljanje kmetijskih območij bosta ključna za prihodnost teh velikih in značilnih ptic.