Ptič neletalec

Neleteče ptice so ptice, ki ne morejo leteti. Zanašajo se na sposobnost teka ali plavanja in so se razvile iz svojih letečih prednikov. Danes živi približno 60 vrst, med katerimi so najbolj znani strun, emu, kasuar, reja, kivi in pingvin.

Dve ključni razliki med letečimi in neletečimi pticami sta manjše kosti kril pri neletečih pticah in odsotnost (ali močno zmanjšana) kobilice na prsni kosti. Na kobilici so zasidrane mišice, ki so potrebne za gibanje kril. Ptice, ki ne letijo, imajo tudi več perja kot ptice, ki letijo.

Na Novi Zelandiji živi več vrst ptic, ki ne letijo (med njimi kivi, več vrst pingvinov in takahe), kot v kateri koli drugi državi. Eden od razlogov je, da do prihoda ljudi pred tisoč leti na Novi Zelandiji ni bilo velikih kopenskih plenilcev. Glavni plenilci neletečih ptic so bile večje ptice.

Nekatere neleteče vrste otoških ptic so tesno povezane z letečimi vrstami. To pomeni, da je letenje pomemben biološki strošek. Takoj ko pticam ni treba leteti, pride do selekcije proti letenju.

Najmanjša neleteča ptica je nedosegljiva otoška železnica (dolžina 12,5 cm, teža 34,7 g). Največja (najtežja in najvišja) živeča ptica brez leta je pštros (2,7 m, 156 kg), čeprav so nekatere izumrle ptice zrasle do večjih dimenzij.

Za ptice, ki ne letijo, je v ujetništvu enostavno skrbeti, saj jih ni treba imeti v kletki. Nekoč so pštrose gojili zaradi njihovega okrasnega perja. Danes jih gojijo za meso in kože, ki se uporabljajo za izdelavo usnja.

Tudi druge družine neletečih ptic, kot so danes izumrle Phorusrhacidae, so se razvile v zelo močne kopenske plenilce.

Pingvini so znan primer ptic, ki ne letijo.

Prednosti in slabosti letenja

Neleteča ptica je ptica, ki je izšla iz prednikov, ki so imeli sposobnost letenja. Morda se zdi nenavadno, da je ena najpogostejših prilagoditev pri pticah izguba letenja! Da bi to razumeli, moramo razumeti, kakšne so glavne prednosti letenja za živali, ki so bile nekoč omejene na kopno.

Prednosti letenja so v tem, da lahko živijo na veliko širšem geografskem območju kot kopenske živali. To se najbolje vidi pri pticah selivkah, ki živijo na dveh različnih zemljepisnih širinah in od vsake dobijo najboljše. Običajno odlagajo jajca in vzgajajo mladiče na enem mestu, večino svoje rasti pa opravijo na drugem mestu. Tudi ptice, ki se ne selijo, imajo koristi od letenja, ko iščejo gnezdišča in dobivajo hrano. Poleg iskanja hrane je glavna prednost letenja izogibanje številnim plenilcem, ki se prehranjujejo s kopenskimi živalmi.

Razumljivo je, da so neleteče ptice v manjšini: od približno 10.000 živečih vrst ptic jih je le približno 60 neletečih. Pred prihodom ljudi na otoke je bilo veliko več vrst ptic, ki niso letale. Ker fosilni zapis ni nikoli popoln, ni mogoče podati števila vrst ptic brez leta, ki so živele, preden je človeštvo zapustilo Afriko.

Kljub tej splošni sliki so obstajale ptice, ki so izgubile sposobnost letenja kmalu po tem, ko se je letenje razvilo. Prve fosilne ptice brez letenja so se pojavile v obdobju krede. Že dolgo je znano, da v nekaterih okoliščinah krila vsekakor niso dobra lastnost. Povezava med oceanskimi otoki in brezkrilnostjo je bila znana že Darwinu. Razlaga je, da je na oceanskih otokih malo plenilcev. Drugič, pojavljajo se nevihte, ki lahko ptice s krili odnesejo z otoka tako daleč, da ne najdejo poti nazaj. Ko izgubijo letenje, se lahko kopenske ptice razvijejo v večje in težje, kar tudi mnoge storijo. Phorusrhacos je postal prevladujoči kopenski mesojedec.

Primeri ptic brez leta

V nadaljevanju so navedene ptice brez leta v obdobju holocena ali po njem.

Ratiti

Strig
Emu
Kasuarji
Moa (izumrli)
Slonje ptice (izumrle)
Kiviji
Rheas

Vodne ptice (Anseriformes)

Dromornis (izumrl)

Sphenisciformes (Pingvini)

Pingvini

Charadriiformes (galebi, ribice, ujede)

Velika uharica (izumrla)

Psittaciformes (papige)

Kakapo

Columbiformes (golobi, golobice)

Dodo (izumrl)
Rodriguesov pasijon (izumrl)

Dodo

Velika grlica

Strig

Sorodne strani

Vprašanja in odgovori

V: Kaj so ptice, ki ne letijo?

O: Ptice brez leta so ptice, ki ne morejo leteti in se zanašajo na svojo sposobnost teka ali plavanja.

V: Koliko vrst ptic, ki ne letijo, obstaja danes?

O: Danes živi približno 60 vrst ptic, ki ne letijo.

V: Katera je najmanjša ptica brez leta?

O: Najmanjša ptica, ki ne zna leteti, je otoška železnica, ki je dolga 12,5 cm in tehta 34,7 g.

V: Katera je največja živeča ptica brez leta?

O: Največja živeča ptica, ki ne leti, je pštros, ki doseže 2,7 m višine in 156 kg teže.

V: Zakaj nekatere vrste ptic, ki živijo na otokih, ne letijo?

O: Nekatere vrste ptic, ki živijo na otokih, ne letijo, ker je selekcija proti letenju, če to ni nujno za preživetje; imeti krila in biti sposoben leteti pomeni biološko ceno, ki je tem vrstam ptic ni treba plačati, če ostanejo na tleh.

V: Ali obstajajo še kakšne druge izumrle družine, ki so povezane s sodobnimi pticami, ki ne letijo?

O: Da, obstajale so še druge družine izumrlih, vendar sorodnih ptic brez leta, kot so Phorusrhacidae, ki so se razvile v zelo močne kopenske plenilce.

V: Kako ljudje danes uporabljajo pštrose?

O: Strice gojijo za meso in kožo, ki se uporablja za izdelavo usnja.