Dromornis — izumrle orjaške neleteče ptice Avstralije (miocen–pliocen)

Dromornis je rod fosilnih neletečih ptic. V Avstraliji je živel od poznega miocena do zgodnjega pliocena. To pomeni, da se zgodnji ljudje s to živaljo niso nikoli srečali.

Dromornis je imel ogromen kljun in čeljust, ki sta imela veliko moč. Ni imel značilnega kljuna in krempljev za mesojedce, njegov način življenja pa ni zanesljiv. Čeprav so bili videti kot orjaški emu, so dromornisi bolj sorodni gosi.

Dromornis stirtoni je bil visok tri metre in je tehtal do pol tone (500 kilogramov). V poznem miocenu je živel v subtropskem odprtem gozdu v Avstraliji. Morda je bil delno mesojed. Bil je težji od moa in višji od aepyornisa.

D. stirtoni je imel dolg vrat in štoraste peruti, zato je bil neleteč. Imel je močne noge, vendar ni bil hiter tekač. Ptičji kljun je bil velik in izjemno močan, zato so prvi raziskovalci menili, da ga je uporabljal za striženje trdih rastlinskih stebel. Drugi pa so trdili, da velikost kljunov kaže na to, da je bila ptica mesojeda. Na območju, kjer so živele ptice dromornis, so bili gozdovi in stalen vir vode, čeprav je bilo podnebje nepredvidljivo.

Dromornisi so del družine orjaških ptic, imenovane Dromornithidae, ki je živela pred 15 milijoni let in manj kot 30.000 leti. Avstralazija se je začela ločevati od drugih celin, ko je v mezozoiku začela razpadati Gondvana.

Zadnja povezava Avstralije z Antarktiko je bila prekinjena pred približno 40 milijoni let. Od takrat so se živali Avstralije (Avstralije in Nove Gvineje) počasi razvijale v skoraj popolni izolaciji od živali drugih celin, razen občasnih priseljencev iz Azije.

Opis in gradnja telesa

Dromornis so zaznamovale velike, masivne kosti, skrajšane peruti na krilih in zelo debel, močan kljun. Kljun je imel široko osnovo in je bil podprt z robustnimi čeljustnimi kostmi; predvideva se, da je imel tudi trdo roženo ovojnico (kako jo imajo sodobne ptice). Vrat je bil dolg in prilagojen dviganju glave ter doseganju rastlin ali plena v različnih višinah.

Velikost in primerjava

• Višina: Največji predstavnik, Dromornis stirtoni, je dosegal okoli 3 metrov v višino.
• Teža: Ocenjuje se do približno 500 kg, kar ga uvršča med najtežje znane kopenske ptice v zgodovini.
• Primerjava: Bil je težji od mnogih izumrlih velikih ptic, kot so moa, in višji od morsko-otoka aepyornisov (aepyornisa).

Prehrana — kaj je jedel?

Prehranjevalne navade dromornisov niso povsem razjasnjene. Velik in močan kljun nakazuje, da je lahko izvajal več funkcij:

• strganje trdih rastlinskih delov (stebla, korenike, lubje),
• drobljenje trdih sadežev ali semenskih lupin,
• po možnosti občasno uživanje mesa ali mrhovine, čeprav ni imel očitnih krempljev ali zob tipičnih za specializirane plenilske ptice.

Biomehanske študije in primerjave z drugimi dromornitidi kažejo, da je bil kljun zelo močan in da je ptica lahko ustvarila velik žvekalni pritisk; vendar so mnogi paleoekologi naklonjeni hipotezi, da so bile te ptice predvsem rastlinojede ali oportunistične vsejede.

Življenjski prostor in vedenje

Fosili kažejo, da so dromornisi živeli v raznolikih habitatih, od odprtih subtropskih gozdov do obširnejših travnatih območij v bližini stalnih vodnih virov. Vrstice v tkivu kosti in asociacije z rastlinskimi ostanki kažejo na okolje s sezonskimi spremembami in občasnimi sušami. Njihova robustna konstitucija je nakazovala, da niso bili hitri tekači, ampak so verjetno uporabljali moč in velikost za obrambo pred plenilci oziroma za dostop do virov hrane.

Sistematična pripadnost in sorodstvene vezi

Dromornis sodijo v družino Dromornithidae — skupino velikih izumrlih neletečih ptic, značilnih za avstralski kontinent. Čeprav so po videzu spominjali na velike tekače, kot so emuji, so po sodobnih filogenetskih analizah bolj sorodni gosi in drugim anseriformnim pticam (rače in gosi).

Fosilni zapisi in zgodovina odkritij

Fosilni ostanki dromornisov so bili najdene na več lokacijah po Avstraliji, predvsem v sedimentih iz miocena in pliocena. Najbolj znan in največji opisani takson je Dromornis stirtoni. Odkritja kosti, lobanjskih fragmentov in delov kljuna so omogočila rekonstrukcijo velikosti in nekaterih vedenjskih hipotez.

Izumrtje — kdaj in zakaj?

Rod Dromornis kot tak obstaja v fosilnem zapisu predvsem v miocenu in pliocenu, medtem ko je družina Dromornithidae preživela dlje, nekateri sorodni rodovi pa so obstajali še v poznejših obdobjih (družina je bila prisotna pred približno 15 milijoni let do manj kot 30.000 leti). Vzroki izumrtja so verjetno kombinacija podnebnih sprememb, spreminjanja habitata in v kasnejših obdobjih morebitnega vpliva človeka na populacije sorodnih vrst. V primeru samih dromornisov so bolj verjetni klimatski in ekološki dejavniki, ki so zmanjšali primerna življenjska okolja in vire hrane.

Pomen za paleontologijo in biologijo

Velike ptice, kot je Dromornis, so pomembne za razumevanje evolucije neletečih ptic in odziva kopenskih ekosistemov na podnebne spremembe. Njihovi fosili nudijo vpogled v avstralski megafauni in v to, kako izolacija združena z lokalnimi ekološkimi pogoji lahko vodi v razvoj nenavadnih velikostnih in morfoloških prilagoditev.

Sklep

Dromornis ostaja ena najbolj impresivnih skupin izumrlih ptic avstralske preteklosti: velike, močne in morfološko značilne. Čeprav natančna razlaga njihove prehrane in vedenja še ni dokončno potrjena, fosilni dokazi ter sodobne študije kosti in kljunov kažejo na kompleksno kombinacijo anatomske moči in ekološke prilagodljivosti v spreminjajočih se miocenskih in pliocenskih habitatih Avstralije.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je Dromornis?

V: Kako velik je bil Dromornis stirtoni?

V: Kako je bil videti?

V: V kakšnem okolju so živeli?

V: Kdaj so obstajali?

V: Kako se je Avstralazija izolirala od drugih celin?

V: Kakšen način življenja je imel Dromornis?

Išči po črki