Gastornis
Gastornis, prej znan kot Diatryma, je izumrla vrsta velikih ptic brez letala. Živeli so v poznem paleocenu in zgodnjem eocenu kainozoika. Prvi ostanki so bili odkriti sredi 19. stoletja.
V 70. letih 19. stoletja je slavni ameriški paleontolog Edward Drinker Cope v Severni Ameriki odkril še en, popolnejši niz fosilov in jih poimenoval Diatryma.
Fosilni ostanki teh ptic so bili najdeni v zahodni in srednji Evropi (Anglija, Belgija, Francija in Nemčija) ter v Severni Ameriki. Njihov način življenja je sporen.
Opis
Gastornis parisiensis je bil v povprečju visok 1,75 metra, veliki osebki pa so zrasli do 2 metra. Gastornis je imel velik kljun z rahlo kljukastim vrhom, kar morda nakazuje, da je bil mesojed. Gastornis je imel velike močne noge. Imel je velike noge z majhnimi kremplji. Fosilni odtisi stopal kažejo, da je bil rastlinojedec.
Paleobiologija
Distribucija
Čeprav sta se Severna Amerika in Evropa konec krede ločili, je nekje še vedno moral obstajati kopenski pas. To pa zato, ker so si bile evropske in severnoameriške diatrime tako podobne. V paleocenu in eocenu se na obeh straneh (današnjega) severnega Atlantika pojavljajo tudi drugi rodovi ptic in sesalcev. To je dokaz, da sta bili Evropa in Severna Amerika v delu zgodnjega kainozoika nekoč povezani s kopnim.
Paleoekologija
Okolje, v katerem je živel Gastornis, je bilo takrat gosto gozdnato in je imelo vlažno do suho subtropsko ali celo tropsko podnebje. Severna Amerika in Evropa sta bili še vedno precej blizu, Grenlandija pa je bila verjetno pokrita z bujnimi gozdovi in travniki. Širjenje prednikov Gastornisa po kopnem so preprečevale le ozke ožine, dolge največ nekaj 100 km. Kopno v Severni Ameriki je bilo povezano. Njihovo evropsko območje je bilo arhipelag, z gradnjo Alp in visoko morsko gladino v paleocenu in eocenu. Geografsko je bilo približno podobno današnji Indoneziji.
Gastornis je bil prikazan kot plenilski. Vendar nekateri dvomijo, da je bila ptica dovolj okretna, da bi ujela hitro premikajoči se plen, in dvomijo, da je bil kljun primeren za mesojedstvo. Morda je bil Gastornis lovec iz zasede ali pa je za zasledovanje ali zasede plena uporabljal tehnike lova v jatah. Če je bil Gastornis plenilec, bi potreboval način, kako loviti plen v gostem gozdu.
Lahko pa so bili predvsem mrhovinarji, vsejedi ali celo rastlinojedi. Velik kljun Gastornisa bi bil primeren za drobljenje semen in trganje rastlinja. Vendar se zdi premočan za povsem vegetarijansko prehrano. Ne glede na to, kaj so te ptice jedle, so kljun morda uporabljale tudi za socialno razkazovanje - njegova prisotnost v vseh znanih fosilih govori proti spolni razkazovalni vlogi. Zaradi teh nasprotujočih si hipotez, ki jih na podlagi dokazov ni mogoče ločiti, je paleobiologija Gastornisa nejasna.
Podobne velikanske ptice v kenozoiku so bile južnoameriške strašnice (phorusrhacidi) in avstralski mihirungi (Dromornis). Prvi so bili zagotovo mesojedi, za druge pa se domneva, da so bili tudi plenilci. Po drugi strani pa se ratiti, današnje orjaške ptice brez leta, prehranjujejo z rastlinami, majhnimi vretenčarji in nevretenčarji.
Gastornisi so bili v paleogenu med največjimi, če ne celo med največjimi pticami. Imeli so malo naravnih sovražnikov in resnih konkurentov. Če so bile te ogromne ptice aktivni lovci, so morale biti pomembni vrhunski plenilci, ki so prevladovali v gozdnih ekosistemih Severne Amerike in Evrope do srednjega eocena.
Sredi eocena so se v Evraziji in Severni Ameriki pojavili veliki kreodontni in mezonychidni plenilci. Pojav teh novih plenilcev sovpada z upadom vrste Gastornis in njenih sorodnikov. To je bilo verjetno posledica večje nagnjenosti sesalskih plenilcev k skupnemu lovu v jatah (zlasti pri kreodontih, podobnih hijeni). Ne poznamo ptice, ki bi tehtala več kot pol metrske tone. Morda se niso mogli razviti do večjih velikosti. Če je tako, potem ne bi mogle tekmovati s samo maso, kot to pogosto počnejo sesalci.
okostje Gastornisa
Gastornisova lobanja.
Fosili v sledovih
V poznopaleocenskih skladih Španije in zgodnjeeocenskih skladih Francije so bili v Provansi najdeni delci lupin velikih jajc. Domnevno gre za Gastornisa.
Nekateri od teh odlomkov so bili dovolj popolni, da je bilo mogoče rekonstruirati velikost 24 x 10 cm (približno 9,5 x 4 palce) z lupinami debeline 2,3-2,5 mm (0,09-0,1 palca). To je približno polovico manjša velikost kot pri ostriževem jajcu, po obliki pa se zelo razlikuje od bolj zaobljenih jajc ratitov.
Velike ptice
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je Gastornis?
O: Gastornis je izumrla vrsta velikih ptic brez letala.
V: Kdaj je živel Gastornis?
O: Gastornis je živel v poznem paleocenu in zgodnjem eocenu kenozoika.
V: Kdaj so bili odkriti prvi ostanki Gastornisa?
O: Prvi ostanki Gastornisa so bili odkriti sredi 19. stoletja.
V: Kdo je v Severni Ameriki odkril popolnejši niz fosilov Gastornisa?
O: Slavni ameriški paleontolog Edward Drinker Cope je v 70. letih 19. stoletja v Severni Ameriki odkril popolnejše fosile Gastornisa.
V: Kje so bili najdeni fosilni ostanki Gastornisa?
O: Fosilni ostanki Gastornisa so bili najdeni v zahodni in srednji Evropi (Anglija, Belgija, Francija in Nemčija) ter v Severni Ameriki.
V: Kaj je sporno glede načina življenja Gastornisa?
O: Življenjski slog Gastornisa je sporen.
V: Ali je Gastornis neleteča ptica?
O: Da, Gastornis je velika neleteča ptica.
