Veliki mravljinčar, Myrmecophaga tridactyla, je žival, ki živi v Srednji in Južni Ameriki. Znana je tudi kot mravljiščar in je eden najbolj prepoznavnih pripadnikov skupine mravljinčarjev.

Opis

Veliki mravljinčar je velik kopenski sesalec z značilnim podolgovatim gobcem in zelo dolgim, vijugastim jezikom. Njegovo telo je dolgo med približno 182 in 217 cm, teža samcev običajno znaša od 33 do 41 kg, samic pa od 27 do 39 kg. Mravljinčar nima zob, kar ga loči od mnogih drugih sesalcev; hrano predeluje v močno mišičastem želodcu, kjer se delno zdrobi s pomočjo poživil in drobnih delcev, ki jih pogoltne skupaj z mravljami in termiti.

Na sprednjih nogah ima velike, ukrivljene kremplje, ki jih uporablja za prebujanje mravljišč, kopanje in obrambo. Ko jih ne uporablja za hojo, gledajo kremplji navzdol; med hojo običajno naslanja sprednje tace na notranjo stran zapestja. Ima dolgo, gosto, puhasto repnico, ki mu pomaga pri skrivnosti in uravnavanju telesne temperature.

Prehrana in hranjenje

Prehranjuje se skoraj izključno z mravljami in termiti — po katerih je tudi dobil ime. Zadetki kažejo, da lahko en posameznik dnevno poje na tisoče žuželk. Mravljinčar hrani z zelo dolgotrajnim, lepljivim jezikom (lahko dolg do približno 60 cm), s katerim hitro pobira žuželke iz gnezd in tunelov. Zaradi pomanjkanja zob ne grize hrane, ampak jo s pomočjo močnega pritiskanja jezika in želodčnih mišic predela v želodcu.

Habitat in razširjenost

Živi v različnih habitatih, od odprtih travišč in savan do gozdnatih območij in meji na močvirna območja. Pogosteje ga najdemo na tleh (terestričen), v nasprotju z nekaterimi sorodnimi vrstami mravljinčarjev in lenivci, ki živijo v krošnjah ali so poldrevesni. Med hranjenjem se premika po odprtih predelih, medtem ko počitnišča oziroma skrivališča išče v bolj gozdnatih habitatih.

Vedenje in razmnoževanje

Veliki mravljinčar je večinoma samotarska žival z velikimi teritoriji. Aktivnost je lahko dnevna ali nočna, odvisno od regije in podnebnih razmer. V primeru ogroženosti se brani s svojimi močnimi kremplji; za zaščito pred napadi lahko stoji tudi na zadnjih nogah in se opre na rep.

Razmnoževanje poteka z eno mladičko naenkrat; brejost traja približno 190 dni. Mladiček se po rojstvu nekaj mesecev vozi na hrbtu matere, kjer ostane zaščiten in navadno ostane pri materi dokler ni sposoben samostojnega življenja.

Prilagoditve

  • Dolgi lepljivi jezik, primeren za izmet mravljišč in termiteskih gnezd.
  • Močni kremplji za prebujanje in obrambo; sprednje tace so prilagojene kopanju.
  • Gosta dlaka in puhast rep nudita zaščito pred vremenskimi vplivi in povzročajo prikrito obnašanje.

Ogroženost in varstvo

Veliki mravljinčar je po IUCN uvrščen med ranljive vrste (Vulnerable). Glavne grožnje so izguba habitata zaradi kmetijstva in sečnje, cestne nesreče (stradavanja), lov in požari. Zaradi svoje posebne prehrane in večjih potreb po prostoru je občutljiv na fragmentacijo habitatov. Varstveni ukrepi vključujejo ohranjanje primernih habitatov, zmanjšanje smrtnosti ob cestah in ozaveščanje lokalnih skupnosti o pomenu te vrste v ekosistemu.

Veliki mravljinčar ima pomembno vlogo pri nadzoru populacij mravelj in termitov ter je del biodiverzitete tropskih in subtropskih ekosistemov. Ohranjanje njegovih habitatov prispeva k zdravju širših naravnih sistemov.