Giganotosaurus je velik teropodni dinozaver, ki je živel v zgornji kredi pred približno 100–95 milijoni let na območju današnje Argentine. Holotip in pripadajoči materiali predstavljajo obsežno najdbo — ocenjuje se, da je ohranjenih približno 70 odstotkov okostja prvotnega primerka. Giganotosaurus je bil verjetno eden največjih mesojedih dinozavrov; mnogi paleontologi ga uvrščajo kot enega od največjih ali celo kot drugi največji mesojedi dinozaver vseh časov. Na istem območju je živel tudi velik mesojed Mapusaurus, oba pa sodita v sorodstvo z severnoafriškim karcharodontozavrom.
Odkritje in poimenovanje
Prvi ostanki so bili odkrito v Patagoniji (Plaza Huincul Formation) in so jih najprej našli lokalni zbiralci fosilov; fosile je kasneje proučeval in opisal tim paleontologov. Vrsta Giganotosaurus carolinii je bila uradno opisana leta 1995. Okostje je hranjeno v muzeju v Argentini, kjer je pripomoglo k boljšemu razumevanju velikih južnoameriških karcharodontozavrov.
Velikost in anatomija
Največji znani primerek je dolg približno 12–13,2 m (v nekaterih ocenah do 13,2 m / 43 čevljev) in je bil v kolkih visok okoli 3,9 m (12,8 čevlja). Težne ocene se razlikujejo glede na metodo in model — ocenjena teža sega od približno 6,5 do 13,8 tone (14 330 do 30 420 funtov). Lobanja Giganotosaurusa je bila dolga okoli 1,5–1,6 m in je imela dolge, plosko oblikovane zobe, prilagojene za rezanje mesa — značilnost, ki ga povezuje s karcharodontozavridi.
Razmerje do drugih velikih teropodov
Ker so rekonstrukcije večinoma osnovane na delnih okostjih, se natančna primerjava z drugimi velikani, kot so Tyrannosaurus ali Spinosaurus, vije med strokovnjaki. Po večini ocen je Giganotosaurus eden največjih kopenskih mesojedcev; ali je bil drugi največji, je odvisno od izbrane metrike (dolžina, masa, grajena holotipov itd.).
Ekologija in prehrana
V bližini ostankov Giganotosaurusa so našli fosile velikih titanozavrov, med njimi titanozavre pripisane rodovoma andezavr in limaysavr, prav tako pa je na tem območju živel velik titanozaver Argentinosaurus. Titanosavri so verjetno predstavljali glavni plen velikih teropodov. Način lova ni povsem znan: nekateri predlagajo, da je Giganotosaurus lovil posamezne mlajše ali oslabljene titanosaure, medtem ko empirični dokazi za skupinsko lovljenje izvirajo predvsem iz sorodnih rodov (na primer zapisi kosti Mapusaurus), kar nakazuje možnost socialnega vedenja pri nekaterih velikih karcharodontozavrih.
Taksonomija in sorodniki
Giganotosaurus sodí v družino Carcharodontosauridae, skupino velikih srednje do pozno krednih teropodov, ki so imeli dolge lobanje in zobje za rezanje mesa. Poleg Mapusaurus in severnoafriških karcharodontozavrov med sorodnike sodijo tudi drugi južnoameriški rodovi, kot so Tyrannotitan in sorodni velikani.
Pomembnost za paleontologijo
Odkritje Giganotosaurusa je pomembno, ker je razširilo razumevanje porazdelitve velikih kopenskih predacij v južni polobli ter opozorilo na neodvisen razvoj gigantskih teropodov izven severnoameriškega in evrazijskega prostora. Njegove dobro ohranjene kosti omogočajo študije rasti, biomehanike in ekologije velikih mesojedcev v južnoameriški kredni favni.
Čeprav še vedno ostaja nekaj negotovosti glede natančnih mer in vedenja, je Giganotosaurus ključna figura pri razumevanju ekosistemov zgornje krede v Južni Ameriki in pri primerjavah gigantizma med različnimi skupinami mesojedih dinozavrov.